Uredniški izbor

Kaj danes res pride prav?

Hitra kosila, uporabni triki, preverjeni recepti in tiste male kuhinjske rešitve, ki rešijo dan brez velike drame.

Kuharski izraz

Razloži mi to po domače

1 zadnja objava. Hitro. Jasno. Brez pametovanja.

Vsi →
Nalagam…
#Dvoboj

Dvoboj okusov

Zadnji dve objavi. Dve strani. Ena zmaga (včasih pa oba).

Vsi →
Nalagam…
Tortilja

Tortilje: 1000 kombinacij, 0 kompliciranja

Zadnje tri objave, da te takoj prime, da zaviješ nekaj konkretnega.

Vse →
Nalagam…
Njoki

Hitre ideje (brez panike)

Zadnji dve objavi, da je ideja takoj pri roki.

Vse →
Nalagam…

SLADICE

Najnovejše sladke ideje iz moje kuhinje: od hitrih klasik do prazničnih “wow” trenutkov.

Poglej vse

35 let Slovenije skozi hrano: kaj smo jedli leta 1991 in kaj danes?

Slovenija praznuje 35 let samostojnosti, zato je pravi trenutek za malo drugačen pogled nazaj: ne skozi govore in politične datume, ampak skozi krožnike. Kaj smo jedli leta 1991, kaj jemo danes in katere okuse še vedno nosimo s seboj?

35 let Slovenije skozi hrano

Hrana leta 1991 in danes: kako se je spremenil slovenski krožnik?

Danes lahko v trgovini izbiramo med sestavinami in jedmi z vsega sveta. Pred 35 leti je bila ponudba ožja, kuhinja pa praviloma bolj sezonska, domača in povezana z vrtom, shrambo ter ozimnico.

Slovenija 1991: domača kuhinja v času velikih sprememb

Slovenija je ključne osamosvojitvene akte sprejela 25. junija 1991. Ko se danes spominjamo tega časa, se ne vračamo samo k zgodovinskim dogodkom, ampak tudi k vsakdanjemu življenju: družinskim kosilom, šolskim malicam, domačim shrambam in izdelkom, ki so zaznamovali odraščanje.

Prehranske navade seveda niso bile v vseh družinah enake. Razlikovale so se med mesti in podeželjem, med regijami ter glede na domači vrt, kmetijo in družinski proračun. Kljub temu se mnogi spominjajo manjše izbire v trgovinah, več sezonskega kuhanja in pogostejše priprave jedi iz osnovnih sestavin.

Pomembno: članek je nostalgičen pregled vsakdanjih spominov in splošnih prehranskih navad, ne statistični popis jedilnika vsakega slovenskega gospodinjstva leta 1991.

Kaj je bilo pogosto v hladilniku in shrambi?

Če bi odprli hladilnik ali shrambo številnih gospodinjstev z začetka devetdesetih, bi verjetno našli manj različic istega izdelka kot danes, vendar dovolj osnov za konkretno domače kosilo.

Osnovna živila

  • mleko, jogurt in kisla smetana
  • jajca, maslo ali margarina
  • sir, salama in pašteta
  • domača marmelada
  • moka, sladkor, olje in kis

Shramba kot drugi hladilnik

  • vložene kumarice in paprika
  • domači kompoti in sirupi
  • krompir, čebula in jabolka
  • fižol, ješprenj in kaše
  • kislo zelje ali kisla repa

Katera kosila povezujemo z začetkom devetdesetih?

Nedeljsko kosilo je bilo v številnih družinah pomemben del tedenskega ritma. Juha, glavna jed, priloga, solata in ob prazniku še sladica so pomenili več kot samo obrok – bili so čas za skupno mizo.

  • goveja juha z rezanci
  • pečen piščanec ali svinjska pečenka
  • dunajski zrezek in pražen krompir
  • polnjene paprike, sarma ali segedin
  • ričet, jota in krompirjev golaž
  • žganci, štruklji in različne močnate jedi
  • palačinke, jabolčni zavitek ali potica

Sadje in zelenjava sta bolj sledila letnim časom

Sezonskost ni bila modna oznaka, ampak običajen način nakupovanja in kuhanja. Ponudba se je razlikovala glede na kraj in trgovino, domači vrtovi pa so imeli večji vpliv na jedilnik.

Letni časZnačilna sezonska živila
Pomladregrat, špinača, redkvice in mlada čebula
Poletjeparadižnik, paprika, kumare, bučke, stročji fižol in breskve
Jesenjabolka, hruške, grozdje, buče in kostanj
Zimakrompir, fižol, kislo zelje, kisla repa in ozimnica

Kaj je veljalo za nekaj posebnega?

Nekatere stvari, ki so danes povsem običajne, so imele nekoč za številne družine skoraj praznični status. Obisk picerije, hamburger, čips, gazirana pijača ali čokoladni namaz niso bili nujno nekaj za vsak dan.

  • pica iz picerije
  • hamburger
  • čips in drugi prigrizki
  • gazirane pijače
  • večje količine sladoleda
  • eksotično sadje
  • čokoladni namazi
  • izdelki iz tujine
Danes se nam zdi široka izbira samoumevna. Leta 1991 je bilo lahko že nekaj malo drugačnega na mizi pravi mali dogodek.

10 živil, ki leta 1991 niso bila del običajnega vsakdanjega nakupa

Nekatera živila so bila leta 1991 že znana ali dosegljiva, vendar praviloma niso bila običajen del nakupovalne košarice tako širokega kroga ljudi kot danes. Zato je natančneje govoriti o manjši dostopnosti in redkejši uporabi, ne o tem, da jih Slovenci sploh nismo poznali.

Manj običajne sestavine

  • avokado, mango in drugo uvoženo sadje
  • kvinoja in chia semena
  • humus in tortilje
  • azijske omake in ramen
  • rastlinski napitki

Danes precej bolj vidno

  • sushi in širša ponudba svetovnih kuhinj
  • proteinski pudingi in jogurti
  • izdelki brez laktoze in številne alternative
  • pripravljeni obroki in dostava hrane
  • celoletna ponudba številnih pridelkov
Največja sprememba ni samo v posameznih živilih, ampak v obsegu izbire, hitrosti nakupovanja in dostopnosti kuhinj z vsega sveta.

10 živil in jedi, ki so bili nekoč pogostejši kot danes

Nekatera živila in jedi niso izginili, vendar danes niso več tako samoumeven del vsakdanjega jedilnika. Nekoč so bili del običajne domače kuhinje, danes pa jih pogosto znova odkrivamo kot tradicijo ali kulinarično dediščino.

  • domača mast
  • domača zaseka
  • ješprenj
  • prosena kaša
  • močnik
  • žganci
  • domači kompoti
  • domači malinovec in bezgov sirup
  • domača ozimnica
  • kruh iz krušne peči

15 izdelkov, ki prikličejo spomine na leto 1991

Vsi izdelki na seznamu niso nastali leta 1991, mnogi pa so bili takrat že del trgovin, šolskih torb, izletov in družinskih miz. Prepoznavnost se je razlikovala med generacijami in kraji, zato je seznam predvsem povabilo k spominom.

1. Poli salama

Za marsikatero družino je bila Poli nepogrešljiv del zajtrka, malice ali sendviča za na pot.

2. Argeta pašteta

Hitra malica, izlet, morje ali šolska torba. Argeta je bila pogosto nekje pri roki.

3. Cockta

Brezalkoholna klasika s prepoznavnim okusom in posebnim mestom med gaziranimi pijačami.

4. Cedevita

Kozarec vode, žlička Cedevite in poletna osvežitev je bila hitro pripravljena.

5. Vegeta

Začimbna mešanica, brez katere si marsikdo ni predstavljal juhe, omake ali enolončnice.

6. Eurokrem

Čokoladno-lešnikov namaz, ki je bil pri otrocih pogosto skoraj tako zaželen kot čokolada.

7. Smoki

Koruzni prigrizek za rojstne dneve, družinska praznovanja in večere pred televizijo.

8. Frutek

Majhni kozarčki sadnih kašic so bili stalnica številnih mladih družin.

9. Zdenka sir

Trikotni topljeni sir je bil pogost gost pri zajtrkih, večerjah in hitrih sendvičih.

10. Radenska

Mineralna voda s tremi srci je bila prisotna na marsikateri družinski mizi.

11. Kekec pašteta

Klasika, ki jo mnogi povezujejo z malico, planinskimi izleti in počitnicami.

12. Bronhi bomboni

Prepoznavni bomboni, ki jih številni povezujejo z žepi in torbicami svojih staršev ali starih staršev.

13. Čunga Lunga

Žvečilni gumi, ki ni navduševal samo z okusom, ampak tudi s podobicami in presenečenji.

14. Planica sladoled

Za mnoge simbol poletnih dni, družinskih obiskov in sladkih trenutkov iz otroštva.

15. Domači malinovec ali bezgov sirup

Čeprav ne gre za eno blagovno znamko, je bil domači sirup v številnih gospodinjstvih skoraj obvezen.

1991 in danes: kako se je spremenil krožnik?

Pogostejša podoba leta 1991Pogostejša podoba danes
več domače ozimniceveč zamrznjenih in pripravljenih živil
izrazitejše sledenje sezonamširša celoletna ponudba
več kuhanja iz osnovnih sestavinveč polpripravljenih jedi in dostave
ožji izbor različic posameznega izdelkaveliko okusov, dietnih in proteinskih različic
manj vsakodnevnega stika s tujimi kuhinjamiazijske, mehiške, bližnjevzhodne in druge svetovne jedi

Kaj pa se skoraj ni spremenilo?

Goveja juha, pražen krompir, golaž, jota, štruklji, potica, jabolčni zavitek, palačinke in domač kruh ostajajo del slovenske kuhinje. Morda jih pripravljamo drugače ali redkeje, vendar še vedno povezujejo praznike, nedelje in družinske spomine.

Preteklost nas lahko spomni tudi na preprosto kuharsko načelo: dobro kosilo ne potrebuje nujno dolgega seznama sestavin. Krompir, čebula, fižol, zelje, moka, jajca in malo iznajdljivosti so bili osnova številnih jedi, ki jih z veseljem kuhamo še danes.

Koliko je leta 1991 stalo nedeljsko kosilo?

Primerjava cen med letom 1991 in današnjim časom ni preprosta, saj so se spremenile valuta, plače, inflacija, kupna moč in način nakupovanja. Zato je brez natančno določenega meseca, izdelka in statističnega vira bolj smiselno primerjati navade kot same številke.

Leta 1991 številne družine niso kupile vseh sestavin v trgovini. Krompir, čebula, solata, jabolka in druga zelenjava so pogosto prišli z domačega vrta. Meso je bilo pri nekaterih povezano z domačo rejo, lokalnimi kmeti ali večjimi nakupi. Danes je ponudba širša, hkrati pa kupujemo veliko izdelkov, ki takrat niso bili običajen del nakupovalne košarice.

Del nedeljskega kosilaPogosta praksa nekočPogosta praksa danes
Govedina za juhodomači ali lokalni viri in mesnicatrgovina, mesnica ali lokalni ponudnik
Krompirpogosto domač ali kupljen v večji količinikupljen ali domač
Korenje, čebula in zelenapogosto z vrta ali iz shrambevečinoma iz trgovine, lahko tudi domače
Jušni rezancidomači ali kupljenipogosteje kupljeni, a tudi domači
Solataizraziteje sezonskaširoka ponudba skoraj vse leto

Kaj nas lahko nauči preteklost?

Hrana z začetka devetdesetih nas opomni, da dobro kosilo ne potrebuje vedno dolgega seznama sestavin. Veliko jedi je nastalo iz krompirja, čebule, fižola, zelja, moke, jajc, mleka in kosov mesa, ki so se porabili premišljeno.

Danes imamo več izbire, informacij in možnosti. To je dobro. A prav zaradi obilja včasih pozabimo, da so najboljši okusi pogosto preprosti ter povezani s sezono, domačo mizo in dobrim ravnanjem s sestavinami.

Tudi pravila za mizo so se spremenila

V 35 letih se ni spremenilo samo to, kaj jemo, ampak tudi kdaj, kje in kako jemo. Več obrokov pojemo na poti, ob zaslonih ali vsak ob svojem času. Če te zanima še ta plat zgodbe, preberi članek Namizni bonton nekoč in danes.

Pogosta vprašanja

Ali so Slovenci leta 1991 jedli zelo drugače kot danes?

Osnovne domače jedi so bile podobne današnjim, precej drugačni pa so bili širina ponudbe, dostopnost uvoženih sestavin, pogostost dostave in količina pripravljenih živil.

Katera je bila največja razlika med hrano nekoč in danes?

Predvsem izbira. Danes je skozi vse leto na voljo veliko več vrst sadja, izdelkov za posebne prehranske potrebe, proteinskih živil in sestavin svetovnih kuhinj.

Ali je bila hrana leta 1991 bolj zdrava?

Tega ni mogoče posplošiti. Več kuhanja doma in sezonskih živil je lahko prednost, vendar so bile pogoste tudi jedi z veliko maščobe, soli, sladkorja ali belega kruha.

Kateri izdelki najbolj prikličejo spomine na začetek devetdesetih?

Pogosto se omenjajo Poli, Argeta, Cockta, Cedevita, Vegeta, Eurokrem, Smoki, Frutek, Radenska, Zdenka sir, Kekec pašteta, Bronhi, Čunga Lunga in Planica.

Zakaj je tema primerna za 35-letnico Slovenije?

Ker se velike družbene spremembe zelo jasno pokažejo tudi v vsakdanjem življenju: v trgovinah, kuhinjah, družinskih obrokih in jedeh, ki jih povezujemo z domom.

Kateri okus vas vrne v leto 1991?

Kaj je bilo pri vas najpogosteje na mizi? Se spomnite jedi, sladice, pijače ali izdelka, ki ga danes skoraj ne srečamo več? Zapišite v komentar in pomagajte dopolniti ta kulinarični spomin na mlado Slovenijo.

Moja zaključna misel

Če primerjamo leto 1991 in današnji čas, hitro opazimo, da imamo danes veliko več izbire. Hkrati se številni najlepši kulinarični spomini še vedno skrivajo v preprostih jedeh, ki ne potrebujejo eksotičnih sestavin.

Slovenija se je v 35 letih močno spremenila. Naši krožniki tudi. A goveja juha, pražen krompir, domač zavitek, potica, žganci in kozarec domačega sirupa še vedno znajo povedati zgodbo, ki je ne more nadomestiti noben prehranski trend.

Prava kmečka ponev pod 3 €: Kako iz krompirja in čebule narediti gurmanski obrok

Včasih so najboljše stvari v življenju tiste najbolj preproste. Ni treba, da zapraviš pol plače v trgovinah z eksotičnimi začimbami, da bi na mizo postavil nekaj, ob čemer si bo cela družina lizala prste. Vse, kar zares potrebuješ za dobro domače kosilo, verjetno že zdaj čaka v shrambi.

Kmečka ponev iz krompirja in čebule kot ugodno domače kosilo
Mala šola varčne kuhinje

Krompir, čebula in ponev, ki zna narediti kosilo

Govorimo o skromnem krompirju in tisti zvesti čebuli, ki vedno reši situacijo. Ko se združita v vroči ponvi, nastane jed, ki diši po domači kuhinji, nedeljski mizi in pametnem kuhanju brez praznjenja denarnice.

Zakaj je ta jed čista magija?

Skrivnost dobrih kuharjev ni vedno v zapletenih tehnikah, dragih dodatkih in sestavinah z imeni, ki zvenijo kot geslo za Wi-Fi. Prava moč kuhinje je v tem, da znaš iz navadnih sestavin izvabiti največ.

Ko se čebula počasi praži, se zmehča, rahlo karamelizira in sprosti svojo naravno sladkobo. Ko se ta sladkoba sreča s krompirjem, česnom, mleto rdečo papriko in ščepcem majarona, nastane okus, ki ga ne reši nobena dostava. To je hrana, ki te po dolgem dnevu ne sprašuje preveč, ampak samo reče: sedi, jej, bo boljše.

Zakaj pod 3 €?

Krompir, čebula in česen so še vedno med najbolj hvaležnimi osnovami domače kuhinje. Če imaš doma še jajce, košček slanine, ostanek klobase ali žlico masti, lahko jed hitro dvigneš iz “nekaj na hitro” v “tole bi pa lahko jedli večkrat”.

Kdaj pride prav?

Ko je hladilnik bolj prazen kot urnik v nedeljo zvečer. Ko želiš kosilo brez kompliciranja. Ko rabiš nekaj nasitnega, domačega in poceni. Ali takrat, ko ti zadiši po kmečki ponvi, ampak brez gostilniškega računa.

Prava kmečka ponev s krompirjem in čebulo pod 3 evre

Prava kmečka ponev iz krompirja in čebule

Čas: približno 35 minut Za 2 do 3 osebe Cenovno ugodno Brez kompliciranja

Sestavine

  • 4–5 večjih krompirjev
  • 2 veliki čebuli
  • 2 stroka česna
  • malo olja ali svinjske masti
  • sol po okusu
  • poper po okusu
  • 1 žlička mlete rdeče paprike
  • ščep majarona ali malo sesekljanega peteršilja
  • po želji: košček slanine, ostanek klobase ali 2 jajci

Pred pripravo

Krompir lahko narežeš na tanke kolobarje ali manjše kocke. Kolobarji dajo bolj rustikalen videz, kocke pa se hitreje spečejo. Čebule naj bo veliko, ker ravno ona naredi tisto sladko, bogato osnovo, zaradi katere jed ni samo krompir na hitro.

Postopek priprave

  1. 1
    Pripravi osnovo. V ponvi segrej malo olja ali svinjske masti. Dodaj narezano čebulo in jo praži na zmernem ognju. Ne hiti. Čebula naj se počasi zmehča, postane zlato rumena in začne dišati sladko. To je osnova okusa, zato ji pusti nekaj časa.
  2. 2
    Dodaj krompir. Krompir nareži na tanke kolobarje ali manjše kocke in ga dodaj k čebuli. Dobro premešaj, nato ponev pokrij. Pusti, da se krompir najprej zmehča v pari. Med pripravo ga večkrat previdno premešaj, da se ne prime preveč na dno.
  3. 3
    Začini in zapeči. Ko je krompir skoraj mehak, ponev odkrij. Dodaj sesekljan česen, sol po okusu, poper po okusu, mleto rdečo papriko in majaron. Ogenj nekoliko povečaj in pusti, da se krompir na dnu lepo zapeče. Tu nastane tista zlata skorjica, zaradi katere vsi začnejo hoditi mimo štedilnika “samo pogledat”.
  4. 4
    Dodaj luksuzni zaključek. Če imaš košček slanine ali ostanek klobase, ga lahko dodaš že med praženjem čebule. Če želiš ponev spremeniti v še bolj konkreten obrok, tik pred koncem naredi v krompirju dve manjši jamici in vanju ubij jajci. Ponev pokrij za približno 2 minuti, da se beljak strdi, rumenjak pa ostane rahlo tekoč.
  5. 5
    Postrezi takoj. Kmečka ponev je najboljša neposredno iz ponve, ko je krompir še vroč, robovi hrustljavi, čebula pa sladka in mehka. Po vrhu lahko dodaš malo peteršilja, zraven pa ponudiš skledo zelene solate, kisle kumarice ali kos domačega kruha.
Moj nasvet: Kmečka ponev obožuje litoželezno posodo. Če jo imaš, jo uporabi. Krompir se v njej lepše zapeče, dno dobi boljšo skorjico, okus pa je bolj domač in globok. V navadni teflonski ponvi bo jed še vedno dobra, ampak litoželezna ponev tu dela resno razliko.

Kaj ponuditi zraven?

Najbolj preprosta izbira je zelena solata z malo kisa, olja in soli. Če želiš bolj kmečki krožnik, dodaj kisle kumarice, vloženo papriko ali rdečo peso. Če je jed brez jajca in mesnega dodatka, se zraven lepo poda tudi žlica kisle smetane ali jogurtov preliv s česnom.

In ja, kos kruha ni obvezen, je pa zelo pameten. Nekdo mora na koncu počistiti tiste zapečene koščke iz ponve.

Moj zaključek: to ni jed, ki bi se delala iz prestiža. To je jed, ki pokaže, da je dobra kuhinja pogosto stvar pametne priprave, ne drage košarice. Krompir, čebula, ponev, malo potrpljenja in kosilo je rešeno.
Še več krompirjevih idej

Če imaš doma krompir, imaš že pol kosila rešeno

Kmečka ponev je dokaz, da krompir ni samo priloga. Lahko je glavna zvezda kosila, hrustljav prigrizek ali zavitek, ki diši po domači kuhinji. Če ti je ta jed všeč, pokukaj še v te tri krompirjeve ideje.

Krompiruša brez glutena oziroma krompirjev zavitek
Krompirjev zavitek
Krompiruša brez glutena

Domač krompirjev zavitek brez glutena, za vse trenutke, ko krompir zavzame glavno vlogo in se ne opravičuje nikomur.

Česnovi pečeni krompirjevi krhlji
Hrustljava priloga
Česnovi pečeni krompirjevi krhlji

Zlato zapečeni krompirjevi krhlji s česnom so tista priloga, ki hitro postane razlog, da glavna jed malo užaljeno obmolkne.

Pogosta vprašanja

Ali lahko uporabim že kuhan krompir?

Da. Če imaš kuhan krompir od prejšnjega dne, ga nareži na rezine in ga dodaj k prepraženi čebuli. Ker je že kuhan, ga ni treba pokrivati tako dolgo. Glavni cilj je, da se lepo zapeče.

Kateri krompir je najboljši za kmečko ponev?

Najbolje se obnese krompir, ki ni preveč moknat, da med peko ne razpade popolnoma. Če imaš doma samo moknat krompir, ga vseeno uporabi, samo mešaj bolj previdno.

Ali je jed lahko brez mesa?

Seveda. Osnovna različica s krompirjem, čebulo, česnom in začimbami je že dovolj okusna. Jajce, slanina ali klobasa so samo dodatki, ne pogoj za dobro ponev.

Kako naredim bolj hrustljav krompir?

Ponev proti koncu odkrij, ogenj nekoliko povečaj in krompirja ne mešaj ves čas. Pusti mu stik z vročim dnom ponve, da dobi skorjico. Če ves čas mešaš, bo bolj dušen kot zapečen.

Kdo pravi, da mora biti gurmanska hrana draga?

Prava kmečka ponev je dokaz, da lahko iz najbolj osnovnih sestavin nastane kosilo, ki ima dušo, vonj in tisti prijeten občutek domače kuhinje. Krompir in čebula nista skromna zato, ker ne znata več. Skromna sta zato, ker ne potrebujeta dokazovanja.

Kaj skuhati za Dan državnosti? 7 slovenskih kosil za praznik in nedeljsko mizo

Dan državnosti je lep izgovor, da na mizo postavimo nekaj domačega, znanega in malo bolj prazničnega. Ne govorimo o zapletenih krožnikih, kjer rabiš pinceto, tri omake in mirno roko kirurga, ampak o slovenskih klasikah, ki dišijo po nedeljskem kosilu, družinski mizi in tistem občutku, da se je za trenutek vse lepo ustavilo.

7 slovenskih kosil za praznik in nedeljsko mizo

Praznično kosilo po slovensko
Kaj skuhati za Dan državnosti? 7 slovenskih kosil za praznik in nedeljsko mizo

Če ima Slovenija okus, potem diši po goveji juhi, praženem krompirju, pečenki, ocvrtem piščancu, joti in domačih prilogah. To je meni za krajši praznični teden, ko ne kompliciramo, ampak kuhamo jedi, ki jih ljudje dejansko radi jedo.

Slovensko kosilo brez panike

Ta jedilnik je sestavljen za prvi počitniški teden, ko je zaradi praznika delovni teden krajši, kuhinja pa lahko tudi malo zadiha. Namesto sedmih novih hitrih kosil je tukaj ena močnejša objava: zbirka domačih, klasičnih in preverjenih jedi, ki jih lahko skuhaš za Dan državnosti, nedeljsko kosilo ali družinsko praznično mizo.

Recepti so napisani tako, da se jih lahko loti tudi nekdo, ki sicer ne kuha vsak dan. Pri vsaki jedi je dodan bolj natančen postopek, ker pri klasični kuhinji ni fora v tem, da je zapletena, ampak da razumeš zaporedje: kaj gre najprej v lonec, kdaj zmanjšati temperaturo, kdaj soliti in kdaj pustiti jed pri miru.

Namig za praznik: če želiš pripraviti samo eno res lepo praznično kosilo, izberi sredino varianto: goveja juha, dunajski zrezek, pražen krompir in sezonska solata. To je klasika, ki ne potrebuje razlage, samo dovolj velik krožnik.

Predlagan praznični jedilnik

Za bolj domač teden

Ponedeljek: goveja juha, pečenka in pražen krompir

Torek: ocvrti piščanec s krompirjevo solato

Sreda: dunajski zrezek, pražen krompir in solata

Četrtek: jota s kranjsko klobaso

Za konec tedna

Petek: postrv s krompirjem in blitvo

Sobota: svinjska pečenka z mladim krompirjem

Nedelja: govedina iz juhe, pražen krompir in jabolčni hren

Ponedeljek

Goveja juha, pečenka in pražen krompir

Goveja juha, pečenka in pražen krompir

To je kosilo, ki ima status slovenske nedeljske institucije. Goveja juha gre počasi svojo pot, pečenka naredi tisti pravi vonj po domu, pražen krompir pa poskrbi, da za mizo hitro zmanjka besed.

Čas: približno 2 uri Za 4 osebe Zahtevnost: srednja

Sestavine

  • 700 g govejega mesa za juho
  • 2 korenčka
  • 1 čebula
  • 1 kos zelene ali peteršiljeve korenine
  • 1 lovorjev list
  • nekaj zrn popra
  • sol po okusu
  • 600 g svinjskega hrbta brez kosti ali vratovine
  • 1 kg krompirja
  • 1 večja čebula za pražen krompir
  • 3 žlice olja ali masti
  • poper po okusu

Postopek priprave

  1. Goveje meso daj v večji lonec in ga prelij s hladno vodo. Hladna voda je pomembna, ker se bo okus mesa počasi sproščal v juho.
  2. Ko voda zavre, znižaj temperaturo. Z žlico poberi peno, ki se nabere na vrhu. Juha naj ne divje vre, ampak samo rahlo brbota.
  3. Dodaj korenček, čebulo, zeleno ali peteršiljevo korenino, lovorjev list, poper in sol po okusu. Kuhaj približno 1 uro in pol do 2 uri.
  4. Meso za pečenko začini s soljo po okusu in poprom po okusu. Položi jo v pekač, dodaj malo vode in jo peci pri 180 °C približno 1 uro oziroma dokler ni lepo zapečena.
  5. Krompir skuhaj v olupku ali olupljenega. Ko je kuhan, ga nareži na rezine.
  6. Na maščobi prepraži sesekljano čebulo, da postane mehka in zlato rjava. Dodaj narezan krompir, sol po okusu in poper po okusu.
  7. Krompir praži počasi, da se spodaj malo prime in dobi okus. Občasno ga obrni, ne mešaj ga ves čas, ker se bo spremenil v pire.
  8. Juho precedi, meso nareži, pečenko pusti nekaj minut počivati, nato jo nareži na rezine. Postrezi z juho, krompirjem in solato.
Namig: juha bo bolj bistra, če med kuhanjem samo rahlo brbota. Če vre kot slap v Logarski dolini, bo motna in manj elegantna.
Torek

Ocvrti piščanec s krompirjevo solato

Ocvrti piščanec s krompirjevo solato

Ocvrti piščanec je ena tistih jedi, ki takoj naredi prazničen občutek. Zraven ne potrebuje veliko: dobra krompirjeva solata, malo potrpljenja pri paniranju in olje, ki ni prevroče.

Čas: približno 60 minut Za 4 osebe Zahtevnost: srednja

Sestavine

  • 800 g piščančjih kosov
  • 2 jajci
  • 5 žlic moke
  • 150 g krušnih drobtin
  • sol po okusu
  • poper po okusu
  • olje za cvrtje
  • 800 g krompirja
  • 1 manjša čebula
  • 3 žlice olja
  • 2 žlici kisa
  • 1 žlička gorčice
  • 2 žlice kisle smetane
  • malo tople vode ali juhe

Postopek priprave

  1. Krompir najprej skuhaj v olupku. Kuhaj ga tako dolgo, da ga lahko prebodeš z nožem, vendar naj ne razpade.
  2. Kuhan krompir malo ohladi, olupi in nareži na tanke rezine. Dodaj drobno narezano čebulo.
  3. V skodelici zmešaj olje, kis, gorčico, kislo smetano, sol po okusu in malo tople vode ali juhe. Prelij čez krompir in nežno premešaj.
  4. Piščančje kose osuši s papirnato brisačo. Začini jih s soljo po okusu in poprom po okusu.
  5. Pripravi tri krožnike: v prvega daj moko, v drugega razžvrkljani jajci, v tretjega krušne drobtine.
  6. Vsak kos piščanca najprej povaljaj v moki, nato v jajcu in na koncu v drobtinah. Drobtine rahlo pritisni ob meso.
  7. V ponvi olje segrej na srednjo temperaturo. Če je olje prevroče, se bo skorjica prehitro zapekla, meso pa bo ostalo surovo.
  8. Piščanca cvri počasi, približno 8 do 12 minut na stran, odvisno od velikosti kosov. Večji kosi potrebujejo več časa.
  9. Ocvrte kose odloži na papirnato brisačo in postrezi s krompirjevo solato.
Namig: za začetnike so najbolj hvaležni manjši kosi piščanca, ker se hitreje in enakomerneje ocvrejo.
Sreda

Dunajski zrezek, pražen krompir in sezonska solata

Dunajski zrezek, pražen krompir in sezonska solata

Za Dan državnosti lahko brez slabe vesti postavimo na mizo dunajski zrezek. Ni najbolj izvirna jed na svetu, je pa ena tistih, ki jo ljudje kliknejo, skuhajo in pojedo brez filozofskega krožnega prometa.

Čas: približno 50 minut Za 4 osebe Zahtevnost: enostavno do srednje

Sestavine

  • 4 svinjski ali telečji zrezki
  • 2 jajci
  • 5 žlic moke
  • 150 g krušnih drobtin
  • sol po okusu
  • poper po okusu
  • olje za cvrtje
  • 900 g krompirja
  • 1 večja čebula
  • 3 žlice olja ali masti
  • sezonska solata
  • kis in olje za solato

Postopek priprave

  1. Krompir skuhaj do mehkega. Lahko ga skuhaš v olupku ali olupljenega, odvisno od navade.
  2. Zrezke položi med dva kosa folije za živila in jih nežno potolci, da postanejo tanjši. Ne tolci jih z jezo, ker meso ni krivo za tvoj dan.
  3. Zrezke začini s soljo po okusu in poprom po okusu.
  4. Pripravi moko, razžvrkljani jajci in drobtine. Vsak zrezek najprej povaljaj v moki, nato v jajcu in na koncu v drobtinah.
  5. Kuhan krompir nareži na rezine. Čebulo nareži na tanke rezine ali jo sesekljaj.
  6. Na olju prepraži čebulo, dodaj krompir, sol po okusu in poper po okusu. Praži počasi, da se krompir lepo zapeče.
  7. V ponvi segrej olje za cvrtje. Zrezke cvri na srednji temperaturi, približno 3 do 4 minute na vsaki strani, da postanejo zlato rjavi.
  8. Solato operi, osuši in začini s kisom, oljem ter soljo po okusu.
  9. Zrezke postrezi takoj, zraven dodaj pražen krompir in solato.
Namig: drobtin ne pritiskaj premočno na zrezek. Rahla panada med cvrtjem lepše zadiha in postane bolj hrustljava.
Četrtek

Jota s kranjsko klobaso

Jota s kranjsko klobaso

Jota je jed, ki ne išče pozornosti, ampak jo dobi. Je gosta, domača, nasitna in odlična za dan po prazniku, ko se nikomur ne ljubi sestavljati kosila iz petih loncev.

Čas: približno 75 minut Za 4 osebe Zahtevnost: enostavno

Sestavine

  • 500 g kislega zelja ali kisle repe
  • 300 g krompirja
  • 250 g kuhanega fižola
  • 1 čebula
  • 2 stroka česna
  • 2 lovorjeva lista
  • 1 žlička mlete sladke paprike
  • 2 žlici olja
  • 1 kranjska klobasa
  • sol po okusu
  • poper po okusu

Postopek priprave

  1. Krompir olupi, nareži na kocke in ga daj kuhati v lonec z vodo. Kuhaj ga do mehkega.
  2. V drugem loncu na olju prepraži sesekljano čebulo. Praži jo počasi, da postane mehka in rahlo zlata.
  3. Dodaj sesekljan česen in mleto papriko. Premešaj samo za nekaj sekund, da zadiši. Česen ne sme porjaveti, ker postane grenak.
  4. Dodaj kislo zelje ali repo, lovorjeva lista in toliko vode, da je vse pokrito. Kuhaj približno 35 do 40 minut.
  5. Ko je krompir kuhan, ga delno pretlači z vilicami. To bo joto naravno zgostilo.
  6. Krompir dodaj k zelju, nato dodaj še kuhan fižol. Če je jota pregosta, prilij malo vode.
  7. Kranjsko klobaso skuhaj posebej ali jo dodaj v joto zadnjih 15 minut kuhanja.
  8. Joto poskusi in jo šele zdaj dosoli, ker sta kislo zelje in klobasa že slana.
  9. Postrezi vročo, po želji z rezinami klobase na vrhu.
Namig: jota je naslednji dan pogosto še boljša, ker se okusi povežejo. To je jed, ki zna delati nadure.
Petek

Postrv s krompirjem in blitvo

Postrv s krompirjem in blitvo

Po mesnih klasikah se prileže lažje kosilo. Postrv, kuhan krompir in blitva so preprosta kombinacija, ki deluje sveže, domače in dovolj praznično, če jo lepo postavimo na krožnik.

Čas: približno 40 minut Za 4 osebe Zahtevnost: enostavno

Sestavine

  • 4 očiščene postrvi
  • 800 g krompirja
  • 500 g blitve
  • 3 stroki česna
  • 4 žlice oljčnega olja
  • 1 limona
  • sol po okusu
  • poper po okusu
  • malo moke za ribo po želji

Postopek priprave

  1. Krompir olupi, nareži na večje kose in ga skuhaj v slani vodi do mehkega.
  2. Blitvo operi. Debelejša stebla nareži na manjše kose, liste pa pusti večje.
  3. Postrvi osuši s papirnato brisačo in parkrat zareži kožo. Začini jih zunaj in znotraj s soljo po okusu in poprom po okusu.
  4. Če želiš bolj hrustljavo kožo, postrvi zelo rahlo pomokaj. Odvečno moko otresi.
  5. V ponvi segrej olje in ribe peci na srednji temperaturi približno 5 do 7 minut na vsaki strani, odvisno od velikosti.
  6. Blitvo na hitro pokuhaj ali poduši. Nato jo premešaj z oljčnim oljem in sesekljanim česnom.
  7. Kuhan krompir odcedi in ga zmešaj z blitvo. Po potrebi dodaj še malo soli po okusu.
  8. Postrv postrezi z blitvo, krompirjem in rezino limone.
Namig: ribe med peko ne obračaj prehitro. Ko je koža lepo zapečena, se bo sama lažje spustila iz ponve.
Sobota

Svinjska pečenka z mladim krompirjem in korenjem

Svinjska pečenka z mladim krompirjem in korenjem

Sobotna pečenka je odlična izbira, ker večino dela opravi pečica. Ti pripraviš sestavine, jih začiniš, potem pa samo občasno pogledaš, kaj se dogaja v pekaču.

Čas: približno 90 minut Za 4 osebe Zahtevnost: enostavno do srednje

Sestavine

  • 800 g svinjskega hrbta brez kosti ali vratovine
  • 800 g mladega krompirja
  • 4 korenčki
  • 1 čebula
  • 3 stroki česna
  • 3 žlice olja
  • 1 žlička majarona
  • 1 dl vode ali jušne osnove
  • sol po okusu
  • poper po okusu

Postopek priprave

  1. Meso osuši in ga dobro natri s soljo po okusu, poprom po okusu in majaronom.
  2. Mladi krompir dobro operi. Če ima tanko lupino, ga ni treba lupiti. Večje kose prereži na polovice.
  3. Korenje olupi in nareži na večje palčke. Čebulo nareži na krhlje, česen pa samo rahlo stisni z nožem.
  4. V pekač položi pečenko, okoli nje razporedi krompir, korenje, čebulo in česen.
  5. Vse pokapaj z oljem in v pekač prilij malo vode ali jušne osnove. Tekočina pomaga, da se jed ne izsuši.
  6. Peci pri 180 °C približno 75 do 90 minut. Med peko pečenko nekajkrat prelij s sokom iz pekača.
  7. Če se krompir prehitro barva, pekač rahlo pokrij z aluminijasto folijo.
  8. Pečenko po peki pusti počivati 10 minut. Nato jo nareži na rezine in postrezi z zelenjavo iz pekača.
Namig: počivanje mesa ni luksuz. Če pečenko narežeš takoj, bo sok stekel po deski namesto da ostane v mesu.

Nedelja

Govedina iz juhe, pražen krompir in jabolčni hren

Govedina iz juhe, pra?en krompir in jabol?ni hren

To je nedeljska klasika, ki zna iz ene juhe narediti celo kosilo. Govedina iz juhe, pražen krompir in jabolčni hren so dokaz, da dobra domača kuhinja ne potrebuje veliko hrupa.

Čas: približno 45 minut, če je juha že kuhana Za 4 osebe Zahtevnost: enostavno

Sestavine

  • kuhana govedina iz juhe
  • 900 g krompirja
  • 1 velika čebula
  • 3 žlice olja ali masti
  • sol po okusu
  • poper po okusu
  • 2 večji jabolki
  • 2 žlici naribanega hrena
  • 1 žlica limoninega soka
  • 1 žlička sladkorja po želji

Postopek priprave

  1. Kuhano govedino vzemi iz juhe in jo nareži na rezine. Če se je ohladila, jo lahko pogreješ v malo juhe.
  2. Krompir skuhaj do mehkega, nato ga nareži na rezine.
  3. Čebulo nareži in jo počasi prepraži na olju ali masti, da postane mehka in zlato rjava.
  4. Dodaj krompir, sol po okusu in poper po okusu. Praži ga počasi, da se lepo zapeče.
  5. Za jabolčni hren jabolki olupi in naribaj. Takoj ju pokapaj z limoninim sokom, da ne potemnita.
  6. Dodaj nariban hren in po želji malo sladkorja. Premešaj in poskusi. Če želiš močnejši okus, dodaj še malo hrena.
  7. Na krožnik postavi rezine govedine, pražen krompir in žlico jabolčnega hrena.
Namig: jabolčni hren pripravi tik pred serviranjem, ker je najboljši svež. Takrat ima pravo ostrino in sadno svežino.

Pogosta vprašanja

Kaj je najbolj primerno kosilo za Dan državnosti?

Najbolj hvaležna izbira je klasično slovensko praznično kosilo: goveja juha, dunajski zrezek ali pečenka, pražen krompir in sezonska solata. To so jedi, ki jih večina pozna, zato so varna izbira za družinsko mizo.

Ali lahko del kosila pripravim en dan prej?

Da. Govejo juho, joto, krompir za solato in nekatere priloge lahko pripraviš vnaprej. Pri prazničnem kosilu je največja zmaga dobra organizacija, ne pa hitenje zadnjih 20 minut.

Katero jed naj izberem, če nisem vešč kuhanja?

Najlažja izbira je jota ali pečenka iz pečice z mladim krompirjem. Pri teh jedeh ni veliko občutljivih korakov, samo sledi zaporedju in ne pretiravaj s temperaturo.

Kaj skuhati, če ne želim težkega mesnega kosila?

Postrv s krompirjem in blitvo je lažja, sveža in še vedno dovolj praznična izbira. Dobra je tudi za poletni teden, ko ne želimo pretežke hrane.

Zaključek: domače kosilo ima še vedno svoj čar

Dan državnosti ni nujno dan za zapletene recepte. Včasih je najboljši poklon domači mizi prav to, da skuhamo nekaj, kar poznamo, razumemo in z veseljem pojemo. Goveja juha, pražen krompir, pečenka, jota, postrv in jabolčni hren niso samo jedi, ampak mali kulinarični opomnik, da ima domača kuhinja še vedno močan značaj.

Če iščeš idejo za praznično ali nedeljsko kosilo, začni tukaj. Ena dobra jed, ena velika skleda solate in malo več časa za mizo. To je čisto dovolj.

GLAVNA JED

Zadnje objave pod oznako: GLAVNA JED.

DARILO: E-knjiga "Sam 3 pa je!" 🎁 Prijavi se na novičke in prejmi brezplačen PDF z recepti.
Copyright © Blaž Kuha 2026. Vse pravice pridržane.
izdelala Agencija GBM iz osnove by templateszoo