Uredniški izbor

Stvari, ki vedno delujejo

Brez kompliciranja. Brez ugibanja. Samo preverjene ideje, ki delujejo tudi, ko nimaš časa.

Kuharski izraz

Razloži mi to po domače

1 zadnja objava. Hitro. Jasno. Brez pametovanja.

Vsi →
Nalagam…
#Dvoboj

Dvoboj okusov

Zadnji dve objavi. Dve strani. Ena zmaga (včasih pa oba).

Vsi →
Nalagam…
Tortilja

Tortilje: 1000 kombinacij, 0 kompliciranja

Zadnje tri objave, da te takoj prime, da zaviješ nekaj konkretnega.

Vse →
Nalagam…
Pust

Pust ideje (brez panike)

Zadnji dve objavi, da je ideja takoj pri roki.

Vse →
Nalagam…

SLADICE

Najnovejše sladke ideje iz moje kuhinje: od hitrih klasik do prazničnih “wow” trenutkov.

Poglej vse

Azijski wrap z govejimi trakci, sojo, medom in sezamom

Sobota je dan, ko se ti ne da več “pridno” kuhat, ampak bi vseeno rad jedel nekaj konkretnega. In tukaj tortilja res pokaže, zakaj je zmagovalna osnova: v njej lahko zapakiraš vse, kar na hitro narediš na ponvi, in dobiš obrok, ki je na videz “urejen”, v praksi pa čista bližnjica do dobrega kosila.

Ta wrap je točno to: govedina se speče v par minutah, omaka je zmešana takoj, zelenjava doda svežino, sezam pa naredi tisti mali “klik”, da stvar ni dolgočasna. Če želiš, zavitek na koncu še na hitro popečeš, da se zatesni in dobi hrustljav rob. Sobota rešena in to brez kompliciranja.

2 osebi 20–25 min zelo enostavno
DNEVNI RECEPT SOBOTA
Količina: 2 osebi
Čas: 20–25 min
Zelo enostavno

Azijski wrap z govejimi trakci, sojo, medom in sezamom

Sobota naj bo malo “filma v ponvi”. Govedina na hitro, omaka v minuti, tortilja vse drži skupaj. In ja, to je tisti “azijski vibe” brez kompliciranja.

Sestavine (za 2 osebi)

  • 4 tortilje
  • 250–300 g govedine (tanjši zrezek), na trakce
  • 1 žlica olja
  • 1 korenček (na trakce)
  • 1/2 kumare (na palčke), malo belega zelja, mlada čebula
  • Omaka: 2 žlici sojine omake
  • Omaka: 1 žlička medu
  • Omaka: 1 žlička riževega kisa ali limone
  • Omaka: 1/2 žličke sezamovega olja (opcijsko)
  • sezam (1–2 žlički), poper, čili po želji

Postopek

  1. Omaka. Zmešaj sojo, med, kis/limono in sezamovo olje (če ga imaš).
  2. Ponev. Dobro segrej ponev. Dodaj olje.
  3. Govedina. Trakce na hitro popeci 2–3 minute, da dobijo barvo. Ne tlači v ponev, raje v dveh rundah.
  4. Glaziraj. Zlij omako čez meso, premešaj in kuhaj 30–60 sekund, da se oprime.
  5. Tortilje. Pogrej.
  6. Sestavi. Dodaj zelenjavo, gor meso, posuj sezam, po želji čili.
  7. Zrolaj. Tesno zavij. Če hočeš, na hitro popeci še zunanjo stran.
Namig: Če se ti mudi: uporabi že narezano solatno mešanico + korenček. Čas rešiš, okus ostane.

Če si v “tortilja moodu” in želiš še več idej: Kuhla – Rola se mi ima 30 receptov s tortiljami + 3 salse. Od hitro zrolane malice do sladkih rolic za večer pred televizijo. osnovne tortiljetortilja-lazanjasladke rolice

PDF • Tortilje

Zapečena quesadilla s špinačo, rikoto in hrustljavo čebulo

Petek je dan, ko bi najraje jedel nekaj, kar se je malo speklo, malo stopilo in te pusti zadovoljnega brez kompliciranja. In quesadilla je točno to: dve tortilji, dober nadev, sir, ponev. Ni omake, ki bi pobegnila po pultu, ni kupe posode, samo zlata skorjica in tisti “crunch”, ko zarežeš v trikotnik.

Špinača in rikota sta tukaj “mehki del”, hrustljava čebula pa je tisti trik, ki naredi razliko. Če jo dodaš zmerno, dobiš teksturo in malo “fast food” občutka, ampak na boljši način. In ja: če pečeš z malo masla, se petek začne obnašat kot vikend.

2 osebi 20–25 min zelo enostavno
DNEVNI RECEPT PETEK
Količina: 2 osebi
Čas: 20–25 min
Zelo enostavno

Zapečena “quesadilla” s špinačo, rikoto in hrustljavo čebulo

Petek je za nekaj, kar se je malo speklo, malo stopilo in je na mizi v minuti. Quesadilla je dobesedno “tortilja, ki jo razume vsak”.

Sestavine (za 2 osebi)

  • 4 tortilje
  • 200 g špinače (sveža ali odmrznjena, dobro ožeta)
  • 180–220 g rikote
  • 60–80 g sira (edamec, mozzarella ali kar imaš)
  • 1 strok česna (opcijsko)
  • 1 žlica olja ali malo masla
  • sol, poper, muškatni orešček (ščep)
  • hrustljava pražena čebula (po želji, ampak priporočam)

Postopek

  1. Špinača. Če je sveža: na hitro popraži, da oveni. Če je zamrznjena: odtali in res dobro ožmi.
  2. Nadev. Zmešaj špinačo, rikoto, sol, poper, ščep muškatnega. Po želji dodaj česen.
  3. Sestavi. Na tortiljo daj nadev, posuj sir in malo hrustljave čebule. Pokrij z drugo tortiljo.
  4. Peci. Na ponvi na srednjem ognju 2–3 minute na stran, da je zlato in sir stopljen.
  5. Reži. Odloži na desko, pusti 30 sekund, nato nareži na trikotnike.
  6. Serviraj. Žlica jogurta ob strani in to je petek.
  7. Bonus. Za ekstra hrustljavo peci z malo masla.
Namig: Ne pretiravaj z nadevom. Quesadilla mora biti tanka, da se zapeče, ne da se razmoči.

Če si v “tortilja moodu” in želiš še več idej: Kuhla – Rola se mi ima 30 receptov s tortiljami + 3 salse. Od hitro zrolane malice do sladkih rolic za večer pred televizijo. osnovne tortiljetortilja-lazanjasladke rolice

PDF • Tortilje

Passata: zakaj jo imajo vsi v shrambi (in kako jo enostavno narediš doma)

Passata je zadnja leta povsod. V receptih, na policah, v hitrih kosilih in “nonna-style” omakah. In ne brez razloga.

Gre za gladko paradižnikovo osnovo, ki je pripravljena za uporabo. Brez koščkov. Brez semen. Brez presenečenj. Odpreš, vliješ, skuhaš. Ampak če imaš čas in voljo, jo lahko zelo enostavno narediš tudi doma. In ja, razlika se pozna.

Kaj sploh je passata?

Passata je pretlačen, kuhan paradižnik. Niso pelati. Ni mezga. Ni omaka. Je osnova.

Nevtralna, čista in prilagodljiva. Uporabiš jo za testenine, pico, juhe, enolončnice ali kot izhodišče za omake. Passata sama po sebi ni “wow”. Je pa idealna podlaga, da wow šele nastane.

Zakaj je tako priljubljena?

  • ker je gladka
  • ker je enakomerna
  • ker je brez kože in semen
  • ker je hitro uporabna

In ker ti prihrani čas, ne pa okusa. Pri kuhanju pomeni eno stvar manj za razmišljat. Kar je danes precejšen plus.

Domača passata – ali se splača?

Če imaš dobre paradižnike – absolutno. Domača passata ima bolj čist okus, pogosto je manj kisla, nima dodatkov in veš točno, kaj je notri.

Ni stvar, ki bi jo delal vsak teden. Je pa idealna, ko imaš več paradižnikov ali pa jih dobiš res dobre.

OSNOVA DOMA
Količina: pribl. 1–1,2 l • Čas: 35–45 minZelo enostavno

To je passata brez kompliciranja: skuhaš, zmiksaš, precediš. Če želiš gostejšo, jo pustiš minute dlje brez pokrova. Če so paradižniki bolj kisli, jo kasneje uravnotežiš v omaki (oljčno olje, počasno kuhanje, malo korenja), ne s sladkorjem.

SESTAVINE (ZA PRIBL. 1–1,2 L)
  • 2 kg zrelih paradižnikov
  • 1 čajna žlička soli
  • po želji: 1 list bazilike ali 1 lovorjev list
POSTOPEK
  1. Pripravi paradižnik. Paradižnike operi in nareži na večje kose. Ne lupi, ne odstranjuj semen.
  2. Skuhaj osnovo. Daj paradižnik v večji lonec, dodaj sol in po želji zelišče. Kuhaj na zmernem ognju 20–30 minut, da se vse zmehča in spusti sok. Vmes premešaj.
  3. Zmik-saj. Odstrani zelišče in vse skupaj zmiksaj s paličnim mešalnikom do gladkega.
  4. Precedi. Maso precedi skozi gosto cedilo ali pasirko. Kožice in semena naj ostanejo zunaj, notri naj bo samo gladka passata.
  5. Po želji zgosti. Če želiš gostejšo passato, jo še 5–10 minut rahlo povri brez pokrova. Na koncu poskusi in po potrebi dodaj ščepec soli.
Namig: Najboljša passata nastane iz res zrelih paradižnikov. Če so vodeni, jo raje na koncu malo reduciraj (brez pokrova), kot da dodajaš “gostila”.

Kako jo shraniti?

  • Hladilnik: 4–5 dni (v čistem kozarcu/steklenici).
  • Zamrzovalnik: več mesecev (najbolje v manjših porcijah).
  • Sterilizirani kozarci: za daljši čas, če greš “na polno”.

Najbolj praktično: zamrzni v porcijah. Tako imaš vedno pri roki točno toliko, kot potrebuješ.

Kako jo uporabljati?

Passata je osnova, ne končni izdelek. Dodaj česen, oljčno olje, zelišča, zelenjavo ali meso in jo prilagodiš točno tisti jedi, ki jo kuhaš. Zato je tako uporabna.

Passata ni modna muha. Je praktična rešitev. Kupljena je super za vsak dan, domača pa je tista mala nadgradnja, ko želiš več nadzora in več okusa.

Ni zapletena. Ni zahtevna. Je pa dobra osnova. In dobra osnova je pri kuhanju vedno pol uspeha.

Mediteranska tuna tortilja s kaprami, limono in kremnim sirom

Četrtek je ponavadi dan, ko si že malo utrujen od odločitev. Kaj jest, kaj skuhat, kaj kupit, kaj spet pospravit. In takrat so jedi, ki jih sestaviš v nekaj minutah, res zlato. Tuna je v tem scenariju skoraj “varnostna mreža”: konzervo odpreš, zmešaš, namažeš, zrolan zavitek pa izgleda, kot da si imel plan, ne pa kratek stik v hladilniku.

Ta kombinacija je mediteransko čista: kapre so tisti slani “klik”, limona naredi svežino, kremni sir pa poveže, da ni suho. Če dodaš še rdečo čebulo in nekaj sveže zelenjave, dobiš obrok, ki je lahek, a še vedno konkreten. In ja, če zavitek na koncu na hitro zapečeš, dobiš še tisti hrustljav rob, ki naredi wrap bolj “resen”.

2 osebi 15–20 min zelo enostavno
DNEVNI RECEPT ČETRTEK
Količina: 2 osebi
Čas: 15–20 min
Zelo enostavno

Mediteranska tuna tortilja s kaprami, limono in kremnim sirom

Četrtek je ponavadi “daj mi nekaj, da ne rabim razmišljat”. Tuna, kapre, limona in kremni sir so instant rešitev, ki ne izgleda kot kompromis.

Sestavine (za 2 osebi)

  • 4 tortilje
  • 1 konzerva tune (160–185 g), odcejena
  • 80–100 g kremnega sira (ABC)
  • 2 žlički kaper, nasekljanih
  • 1 žlička limoninega soka + malo lupinice
  • 1 manjša rdeča čebula, tanko narezana
  • sol, poper
  • po želji dodaj še svežo zelenjavo: kumare, paradižnik, solata

Postopek

  1. Nadev. Zmešaj tuno, kremni sir, kapre, limonin sok in malo lupinice. Popraj. Po potrebi dosoli.
  2. Čebula. Nareži na tanke trakove. Če je premočna, jo speri pod vodo in osuši.
  3. Tortilje. Pogrej na suhi ponvi.
  4. Sestavi. Nadev namaži po sredini, dodaj čebulo in svežo zelenjavo.
  5. Zrolaj. Najprej zavihaj spodnji rob, nato zvij tesno, da drži.
  6. Zapeči (opcijsko). 30 sekund na stran, samo da dobi rob.
  7. Postrezi. Kapljica olivnega olja po vrhu in si rešen.
Namig: Tuna v oljčnem olju da bolj poln okus. Če je v slanici, nujno rešiš z limono in poprom.

Če si v “tortilja moodu” in želiš še več idej: Kuhla – Rola se mi ima 30 receptov s tortiljami + 3 salse. Od hitro zrolane malice do sladkih rolic za večer pred televizijo. osnovne tortiljetortilja-lazanjasladke rolice

PDF • Tortilje

Zakaj je nož za kruh nažobčan (in zakaj to res deluje)

Na prvi pogled se morda zdi, da je nož za kruh samo “nažobčan” zato, da izgleda kul. V resnici pa je vsak zobec narejen z natančnim razlogom. Narezan rez je ključ do čistega reza, manj zdrobljenega kruha in manj uničenega mehkega dela. V spodnjem zapisu se trudim zapisati, zakaj so rezi na nožu za kruh tako oblikovani in kako ti pomagajo pri vsakdanji uporabi.

Na kratko: zakaj je nož za kruh nažobčan?

  • lažje prereže trdo skorjo
  • ne stiska in ne zdrobi mehkega dela
  • močnejši oprijem reza
  • primeren tudi za ostale “težke” krušne površine

Kaj pomeni “nažobčan” nož za kruh?

Nož za kruh ima žagast rob z zobci, ki so oblikovani tako, da se ostro zarežejo v površino brez potrebe po močni sili. Žagast rob deluje kot mikro-prebijajoč mehanizem, ki razreže skorjo, ne da bi pritiskal na notranjost kruha in jo zdrobil.

Tako lahko z rahlim vlečnim ali potiskalnim gibom dosežeš čisto rezino, ki se ne stiska skupaj in ostane ravna. Zato je tak nož idealen za kruh, bagete in druge pečene površine, ki jih težko prerežeš s klasičnim ravnim nožem.

Kako žagasti rob deluje v praksi?

Zobci na nožu delujejo kot min žaga, ko nož potegneš čez skorjo:

  • zobci zarežejo skorjo brez prevelike sile
  • rob se ne zatakne in ne potegne mehkega dela navzdol
  • rez ostane čist in raven
  • manj je razdrobljenega kruha na rezu

Zato je nož za kruh tudi bolj prijazen do mehkega testa, ki bi ga gladek rob preprosto “stisnil” v gneteno maso, namesto da bi ga razrezal.

Kdaj uporabiš nož za kruh?

Nož za kruh je najbolj uporaben, ko:

  • režeš sveže pečen kruh z debelo skorjo
  • želiš tanke in čiste rezine
  • režeš bagete, ciabatte, hlebce ali pecivo z gosto skorjo
  • ne želiš zdrobiti notranjosti pečenke med rezanjem

Če nož samo potrebuješ za kruh, ga uporabite tudi pri drugih sorodnih “težjih” rezih – na primer korenčku, bučkah, jajčevcu ali pri pečeni zelenjavi s skorjasto površino. Pri mehkih živilih je klasičen ravni nož praviloma dovolj.

Pogoste napake pri uporabi noža za kruh

  • prevelik pritisk → žaganje ne deluje kot bi moralo
  • rezanje nazobčanega roba navpično brez gibanja naprej/zaradi → ne zareže
  • uporaba na tankih rezeh brez podpore → drobljenje
  • nerazžagan ali top rob → izgubi učinek žagice

Ali je nož za kruh “najboljši” za vse rezanje?

Ne. Nož za kruh je specializiran pripomoček. Z njim odlično režeš skorjaste peke, vendar ni idealen za fino zelenjavo ali meso. Za to raje uporabiš ostre, gladke nože, kot so kuharski ali santoku noži.

Če te zanimajo splošni kuharski rezi in tehnike, ki ti pomagajo pri pripravah, poglej tudi vodič Kaj je brunoise (rezanje na zelo majhne kocke) , ki razloži, kako iz zelenjave narediti zelo natančne kose.

Članek je del zbirke Pripomoček, kjer so zbrani praktični nasveti o kuharskih pripomočkih in njihovi uporabi.

Pogosta vprašanja o nožu za kruh

Zakaj je nož za kruh nažobčan?

Ker žagasti rob lažje prereže trdo skorjo, ne da bi stisnil in zdrobil mehko notranjost.

A lahko s tem nožem režem tudi druge stvari?

Da, primeren je tudi za pečeno zelenjavo ali skorjaste pecivo, vendar ni idealen za zelo mehka živila.

Kaj, če je žagasti rob preveč top?

Če je rob preveč top, nož ne reže pravilno. Redno ostrenje ali menjava je ključna.

Ali je nož za kruh primeren za domačo kuhinjo?

Da. S pravim gibom in podporo rezine dosežeš čiste reze, kar prav vsak dan olajša rezanje svežega kruha.

Kaj je razlika med nožem za kruh in gladkim nožem?

Gladek nož reže s potiskanjem in vlečenjem, žagasti (za kruh) pa z majhnimi zobi, ki zarežejo skorjo brez močnega pritiska in zdrobljanja.

Tortilja s piščancem, jabolki in medeno-gorčično omako

Sreda je tisti prelom v tednu, ko si že naredil polovico, ampak ti energije ne ostane več za “velike projekte”. Hočeš nekaj, kar je hitro, toplo in konkretno, brez da se ti zdi, da ješ “isto stvar tretji dan zapored”. In ravno zato je ta kombinacija tako dobra: piščanec naredi osnovo, omaka vse poveže, jabolko pa doda svežino in tisti “nepričakovan” moment.

Če to sliši malo čudno, je odgovor preprost: samo ugrizni. Med in gorčica naredita red, limona zategne okus, jabolko pa jed zrači, da ni težka. To je wrap, ki deluje kot kosilo, ampak je čisto mirno tudi večerja. In ja: če ga še na hitro zapečeš, dobiš še tisti hrustljav rob, ki naredi “wow” brez dodatnega dela.

2 osebi 20–25 min zelo enostavno
DNEVNI RECEPT SREDA
Količina: 2 osebi
Čas: 20–25 min
Zelo enostavno

Tortilja s piščancem, jabolki in medeno-gorčično omako

To je moja kategorija “ne zveni logično, dokler ne ugrizneš”. Piščanec + jabolko + gorčica in med delajo skupaj kot dobra ekipa v kuhinji.

Sestavine (za 2 osebi)

  • 4 tortilje
  • 250–300 g piščančjih prsi, narezane na trakce
  • 1 jabolko, na tanke lističe
  • 1 žlica olja
  • sol, grobo mleti poper
  • Omaka: 2 žlici grškega jogurta ali kisle smetane
  • Omaka: 1,5 žličke gorčice
  • Omaka: 1 žlička medu
  • Omaka: 1 žlička limoninega soka
  • po želji: pest solate ali rukole

Postopek

  1. Omaka najprej. Zmešaj jogurt, gorčico, med in limono. Poskusi in po potrebi dosoli.
  2. Piščanec. Segrej ponev, dodaj olje. Piščanca posoli, popraj in popeci 6–8 minut (da dobi barvo, ne kuhaj ga v lastnem soku).
  3. Jabolko. Jabolko nareži tanko tik preden sestavljaš, da ne oksidira. (Če ti je všeč kislina, lahko pokapljaš z limoninim sokom.)
  4. Tortilje. Pogrej, da so prožne.
  5. Sestavi. Na tortiljo omaka, solata, piščanec, jabolko. Zrolaj.
  6. Zapeči. Zrolano popeci na suhi ponvi 30–60 sekund na stran.
  7. Postrezi. Če hočeš “wow”: še malo omake ob strani za pomakanje.
Namig: Če imaš orehe: 1 žlica sesekljanih v notranjost in si v drugi ligi.

Če si v “tortilja moodu” in želiš še več idej: Kuhla – Rola se mi ima 30 receptov s tortiljami + 3 salse. Od hitro zrolane malice do sladkih rolic za večer pred televizijo. osnovne tortiljetortilja-lazanjasladke rolice

PDF • Tortilje

Apetitlih – kuharski izraz za jedi, ki te pritegnejo že na pogled

Apetitlih je ena tistih besed, ki jo vsi uporabljamo, redko pa se zares vprašamo, kaj pomeni.

Ko rečemo, da je nekaj apetitlih, v resnici ne govorimo samo o okusu. Govorimo o prvem vtisu.

Ker še preden nekaj poskusiš, si že odločil, ali te mika ali ne.

Kaj sploh pomeni “apetitlih”?

Apetitlih pomeni, da jed vzbudi željo po hrani.
Da te pritegne.
Da se ti začnejo cediti sline, še preden primeš za vilico.

Ni nujno, da je zapletena ali draga.
Je pa takšna, da si rečeš:
»To bi.«

In ja – to se zgodi še preden pride okus na vrsto.

Apetit se začne z očmi

Prva stvar, ki odloča, ali je jed apetitlih, je videz.

  • Barve, kontrasti, tekstura.
  • Zlato zapečeno.
  • Sočno, ne suho.
  • Nič razmočeno, nič sivo.

Ni treba, da je krožnik poln okraskov. Pogosto je ravno obratno – manj je več, če je narejeno prav.

Če jed izgleda dolgočasno, je izgubljena bitka že na začetku.

Vonj naredi polovico dela

Drugi udarec pride z vonjem.

  • Sveže zapečeno.
  • Toplo.
  • Dišeče.

Vonj sproži apetit hitreje kot karkoli drugega. Zato ni vseeno, ali nekaj samo pogreješ ali pa dejansko na hitro popečeš, da zadiši.

Apetitlih jed diši po tem, da je bila pravkar narejena, ne po tem, da je čakala.

Tekstura je tihi igralec

Tretji element, ki pogosto ostane spregledan.

  • Hrustljavo ob mehkem.
  • Sočno ob kremastem.
  • Toplo ob svežem.

Jed, ki ima samo eno teksturo, hitro postane dolgočasna.
Apetitlih jed ima kontrast – nekaj, kar ugriz preseneti.

Ni treba komplicirati. Včasih zadostuje že hrustljava skorjica ali sveža zelišča na vrhu.

Apetitlih ne pomeni zapleteno

To je pomembno.

  • Apetitlih jed ni nujno fancy.
  • Ni nujno popolna.
  • Ni nujno restavracijska.

Lahko je preprosta testenina, dobro popečen krompir ali kos kruha z maslom – če je narejeno z občutkom.

Kar je apetitlih, je ponavadi tudi iskreno.
Ne pretvarja se, da je nekaj, kar ni.

Najpogostejše napake

Največkrat jed izgubi apetitlih občutek, ko:

  • je preveč kuhana ali razmočena,

  • je brez barve in kontrasta,

  • je naložena brez razmisleka,

  • je postrežena mlačna, ko bi morala biti vroča.

Okus je lahko še tako pravilen, a če ni želje, je vse zaman.

Kako narediti jed bolj apetitlih?

Včasih zadostuje že ena majhna sprememba:

  • malo več barve v ponvi,

  • par vejic svežih zelišč,

  • kapljica olja ali omake na koncu,

  • prava temperatura ob serviranju.

Apetitlih ni velik poseg. Je pozornost do detajla.

Apetitlih ni beseda za lepši opis.
Je občutek, ki ga jed pusti, še preden jo poskusiš.

Če jed izgleda dobro, diši prav in ima pravo teksturo, je polovica dela že narejena.
Druga polovica je okus.

In ko se ti ob pogledu na krožnik malo zahoče še preden si lačen –
potem veš, da je apetitlih.

GLAVNA JED

Zadnje objave pod oznako: GLAVNA JED.

Copyright © Blaž Kuha 2025. Vse pravice pridržane.
izdelala Agencija GBM iz osnove by templateszoo