Sveže iz kuhinje

Najnovejše objave iz kuhinje

Preberi vse objave
Nalaganje zadnjih objav ...

Razišči kategorije

Kratke poti do idej

Sladki kotiček

Najprej malo sladkega

KUHLA / Bistvo

Digitalne zbirke receptov za dni, ko rabiš ideje na enem mestu.

Topel prodajni pas za PDF naslovnice, zbirke in trgovino. Uporabno, jasno in brez agresivnega oglasnega občutka.

E-novičke

Tedenske ideje naravnost v nabiralnik

Enkrat na teden dobiš ideje za kosila, sladice, kuhinjske trike in nove objave. Brez kompliciranja, samo uporabno.

Uredniški izbor

Stvari, ki vedno delujejo

Brez kompliciranja. Brez ugibanja. Samo preverjene ideje, ki delujejo tudi, ko nimaš časa.

Kuharski izraz

Razloži mi to po domače

1 zadnja objava. Hitro. Jasno. Brez pametovanja.

Vsi →
Nalagam…
#Dvoboj

Dvoboj okusov

Zadnji dve objavi. Dve strani. Ena zmaga (včasih pa oba).

Vsi →
Nalagam…
Tortilja

Tortilje: 1000 kombinacij, 0 kompliciranja

Zadnje tri objave, da te takoj prime, da zaviješ nekaj konkretnega.

Vse →
Nalagam…
Njoki

Hitre ideje (brez panike)

Zadnji dve objavi, da je ideja takoj pri roki.

Vse →
Nalagam…

SLADICE

Najnovejše sladke ideje iz moje kuhinje: od hitrih klasik do prazničnih “wow” trenutkov.

Poglej vse

Kako izrezati bučo za noč čarovnic: preprost vodnik za lep in obstojen rezultat

Lepo izrezana buča za noč čarovnic ni odvisna od umetniškega talenta, temveč od prave izbire buče, preprostega motiva in mirnega rezanja po korakih. Z nekaj priprave lahko tudi začetnik izdela čist, izrazit obraz, ki bo zvečer lepo zasijal.

Izrezana buča za noč čarovnic na stojalu v dnevni sobi

Najpogostejša napaka je, da začnemo rezati prehitro. Premajhna odprtina oteži čiščenje, predebela stena zakrije svetlobo, preveč zapleten motiv pa se med delom hitro podre. Zato se splača najprej pripraviti delovno površino, določiti velikost motiva in izbrati orodje, s katerim lahko delamo počasi in nadzorovano.

V nadaljevanju je celoten postopek: od izbire primerne buče in praznjenja do prenosa predloge, rezanja, osvetlitve ter shranjevanja. Poseben poudarek je na varnosti, saj mora ostro orodje vedno uporabljati odrasla oseba.

Čas delapribližno 30–60 minut Zahtevnost1–3/5 glede na motiv Najboljši čas1–3 dni pred nočjo čarovnic Za začetnikevelike in preproste odprtine OsvetlitevLED-lučka ali LED-sveča Varnostreže samo odrasla oseba

Kakšno bučo izbrati za izrezovanje?

Najlažje je delati z večjo bučo za izrezovanje, ki ima razmeroma gladko lupino, čvrst pecelj in dovolj prostora za motiv. Buča naj stoji stabilno, brez zibanja. Lupina ne sme imeti mehkih, mokrih ali plesnivih mest, saj takšna buča hitreje propade.

Pred nakupom jo postavimo na ravno površino in preverimo, katera stran bo obrnjena naprej. Rahlo sploščena ali manj popolna buča je lahko odlična, če ima dovolj veliko gladko površino za obraz. Pecelj naj ostane nepoškodovan, saj pomaga ohranjati bučo in je uporaben tudi pri prenašanju — vendar je ne dvigujemo samo za pecelj.

Hokaido in muškatna buča nista vedno najbolj praktična izbira. Obe sta odlični za kuhanje, vendar je lahko lupina pri nekaterih primerkih trša, oblika pa manj primerna za klasičen obraz. Za prvo izrezovanje je navadno lažja večja okrogla buča, namenjena dekoraciji.

Kaj potrebujemo?

  • čvrsto in stabilno bučo
  • veliko desko ali več plasti časopisnega papirja
  • pralni flomaster ali papirnato predlogo
  • lepilni trak in risalni žebljiček ali buciko za prenos predloge
  • majhno nazobčano žagico za buče oziroma primerno kratko orodje za rezanje
  • veliko kovinsko žlico ali zajemalko za odstranjevanje semen
  • manjšo skledo za semena in odrezane dele
  • papirnate brisače ali čisto krpo
  • LED-svečko ali majhno baterijsko LED-lučko

Najprej varnost

  • Ostro orodje in vse reze vedno opravi odrasla oseba.
  • Buča mora stati na suhi, ravni in nedrseči podlagi.
  • Režemo počasi, s kratkimi gibi in vedno stran od dlani ter telesa.
  • Noža ne potiskamo na silo. Če se zatakne, ga počasi izvlečemo in rez nadaljujemo z druge strani.
  • Otroci lahko izberejo motiv, narišejo predlogo, pobirajo semena in pomagajo pri okraševanju, ne smejo pa rezati.
  • Za osvetlitev je najvarnejša LED-svečka. Odprtega ognja ne puščamo brez nadzora.

Kako najlažje izrezati bučo za noč čarovnic

  1. Najprej izberemo motiv. Za prvi poskus izberemo velike oči, preprost nos in široka usta. Med posameznimi odprtinami pustimo dovolj lupine, da se motiv ne bo podrl. Zelo tanki zobje, ozke črte in drobni krogi zahtevajo več izkušenj.
  2. Bučo operemo in dobro osušimo. Z lupine odstranimo zemljo in prah, nato jo obrišemo do suhega. Mokra buča drsi, zato je temeljito sušenje pomembno tudi zaradi varnosti.
  3. Določimo sprednjo stran. Bučo postavimo na ravno površino in jo obračamo, dokler ne najdemo najlepše in najbolj gladke strani. Preverimo tudi, da motiv ne bo prenizko, saj spodnji zaobljeni del pri gledanju od spredaj ni dobro viden.
  4. Označimo odprtino.
    Označevanje in izrez spodnje odprtine v bučo
    Najlažji dostop dobimo z odprtino na dnu. Bučo položimo na bok in na spodnji strani narišemo krog, dovolj velik za roko. Če želimo klasičen pokrov na vrhu, okoli peclja narišemo večkotnik ali krog s premerom približno 12–15 cm. Pri zgornjem pokrovu mora biti rez rahlo poševno usmerjen proti sredini, da pokrov pozneje ne pade v notranjost.
  5. Odprtino izreže odrasla oseba. Bučo trdno držimo ob strani, ne pred rezilom. Z majhno nazobčano žagico režemo počasi po označeni črti. Orodje premikamo z nežnimi žagajočimi gibi in ga ne zvijamo. Odrezani del previdno odstranimo.
  6. Odstranimo semena in vlakna.
    Odstranjevanje semen in vlaken iz notranjosti buče
    Z veliko žlico postrgamo notranjost ter odstranimo semena in mehka vlakna. Semena lahko ločimo, speremo in posušimo za poznejše praženje. Notranjost na koncu obrišemo s papirnato brisačo, da odstranimo odvečno vlago.
  7. Stanjšamo steno za motivom. Na strani, kjer bo obraz, z notranje strani postrgamo nekaj mesa. Stena naj bo debela približno 2–3 cm. Če je pretanka, se lahko motiv zlomi; če je predebela, jo bomo težko prerezali in svetloba bo šibkejša.
  8. Motiv prenesemo na lupino.
    Prenos papirnate predloge obraza na bučo z buciko
    Preprost obraz narišemo neposredno s pralnim flomastrom. Papirnato predlogo pritrdimo z lepilnim trakom, nato po vseh črtah naredimo drobne luknjice v razmiku približno 3–5 mm. Papir odstranimo in pikice po potrebi povežemo s flomastrom.
  9. Začnemo z najmanjšimi odprtinami. Najprej izrežemo manjše notranje dele, na primer nos in sredino oči, šele nato večja usta. Tako ostane buča med delom čvrsta. Rezilo držimo čim bolj pravokotno na lupino.
  10. Režemo s kratkimi žagajočimi gibi. Ne poskušamo prerezati celotne črte z enim močnim potiskom. Premikamo se počasi od točke do točke. Pri vogalih žagico izvlečemo, bučo ali orodje ponovno poravnamo in nadaljujemo v novi smeri.
  11. Izrezane koščke odstranimo brez sile. Ko je črta povsem prerezana, del nežno potisnemo od znotraj navzven. Če se ne premakne, poiščemo neprekinjen del reza in ga dokončamo. Koščka ne lomimo, ker lahko skupaj z njim odtrgamo tudi rob motiva.
  12. Robove očistimo.
    Čiščenje robov izrezanega obraza na buči
    Z manjšo žlico ali konico primernega orodja odstranimo viseča vlakna. Črte poravnamo samo tam, kjer je potrebno. Manjše nepravilnosti se v temi večinoma ne vidijo, zato ni treba pretirano popravljati vsakega roba.
  13. Dodamo lučko in preverimo učinek. V notranjost postavimo LED-svečko ali majhno baterijsko lučko. Bučo prestavimo v zatemnjen prostor in preverimo motiv. Če svetloba ne pride skozi dovolj močno, na notranji strani previdno stanjšamo steno okoli odprtin.

Odprtina spodaj ali pokrov na vrhu?

Odprtina na dnu je za številne začetnike praktična, ker bučo po čiščenju samo postavimo čez LED-lučko. Zgornji del ostane cel, pecelj pa služi kot naraven okras. Pomembno je, da spodnjo odprtino izrežemo dovolj ravno, da buča po sestavljanju stabilno stoji.

Pokrov na vrhu je klasična rešitev in omogoča preprost dostop do notranjosti tudi po končanem rezanju. Rez mora biti rahlo poševen proti sredini buče; pri popolnoma navpičnem rezu lahko pokrov zdrsne v notranjost.

Katera možnost je boljša? Za LED-osvetlitev in čim preprostejše postavljanje je navadno priročnejša odprtina spodaj. Če želimo klasičen videz ali bomo lučko pogosto premikali, je uporaben zgornji pokrov.

Trije motivi glede na zahtevnost

Zelo preprosto

Dve veliki trikotni očesi, majhen trikotni nos in široka usta brez posameznih zob.

Srednje zahtevno

Polkrožne oči, privzdignjene obrvi ter valovita usta z nekaj velikimi zobmi.

Brez rezanja skozi lupino

Del motiva le plitvo postrgamo. Tanjša lupina zasije nežneje in omogoči senčenje.

Kako prenesti papirnato predlogo brez zapletov?

Predlogo najprej prilagodimo velikosti buče. Papir na zaobljeni površini ne leži ravno, zato na robovih naredimo nekaj kratkih zarez in dele papirja rahlo prekrivamo. Tako se bo predloga bolje prilegala.

Z risalnim žebljičkom ali buciko preluknjamo črte motiva v razmiku približno 3–5 mm. Luknjice naj prebijejo samo lupino, ne pa globoko v meso. Ko papir odstranimo, dobimo pikčasto vodilo. Zapletene dele lahko pred rezanjem dodatno označimo s pralnim flomastrom.

Motiva ne postavimo preblizu peclju ali dnu. Najlepše bo viden na srednjem, bolj ravnem delu buče. Okoli vseh odprtin pustimo dovolj široke povezave iz neizrezane lupine.

Kako poskrbeti, da bo izrezana buča dlje lepa?

  • Bučo izrezujemo čim bližje dnevu, ko jo želimo razstaviti — najbolje 1–3 dni prej.
  • Po čiščenju notranjost in vse izrezane robove dobro popivnamo.
  • Čez dan jo hranimo na hladnem, suhem in senčnem mestu, stran od radiatorja ter neposrednega sonca.
  • Če je dovolj prostora, jo lahko pokrito ali v večji vrečki čez noč shranimo v hladilniku. Pred shranjevanjem naj bo površina suha.
  • Za osvetlitev uporabimo LED-lučko, ki ne segreva notranjosti tako kot prava sveča.
  • Če opazimo plesen, izrazito mehčanje, sluzasto površino ali neprijeten vonj, bučo zavržemo.

Ali lahko izrezano bučo pozneje pojemo?

Buče, ki je več dni stala izrezana pri sobni temperaturi ali na prostem, ne uporabljamo za kuhanje. Če želimo porabiti del mesa, uporabimo samo čiste, sveže odrezane koščke primerne jedilne sorte in jih takoj shranimo v hladilnik ter čim prej toplotno obdelamo. Semena operemo in spečemo ločeno. Dekorativne sorte niso nujno prijetnega okusa, zato za kuhanje vedno preverimo, da je sorta užitna.

Najpogostejše napake pri izrezovanju

Motiv je preveč zapleten

Drobne črte in ozki zobje so na papirju videti lepo, na zaobljeni buči pa hitro počijo. Za prvi poskus izberemo manj podrobnosti in večje odprtine.

Stena je predebela

Rezilo se zatika, robovi se trgajo, svetloba pa je šibka. Pred prenosom motiva na notranji strani postrgamo steno na približno 2–3 cm.

Režemo na silo

Močan potisk zmanjša nadzor in poveča nevarnost zdrsa. Uporabimo kratke žagajoče gibe ter pri vogalih orodje izvlečemo in ponovno poravnamo.

Odprtine so preblizu skupaj

Ozke povezave iz lupine se lahko prelomijo. Med očmi, nosom in usti pustimo dovolj široke neizrezane dele.

Bučo izrežemo prezgodaj

Po rezanju začne izgubljati vlago in se mehčati. Če jo potrebujemo za določen večer, jo izrežemo šele nekaj dni prej.

Pogosta vprašanja

Katera buča je najlažja za izrezovanje?

Za začetnike je najlažja večja okrogla buča za dekorativno izrezovanje z gladkejšo lupino in dovolj veliko sprednjo površino. Pomembneje od popolne oblike je, da je čvrsta, zdrava in stabilna.

Kako debela naj ostane stena buče?

Na območju motiva naj bo debela približno 2–3 cm. Pretanka stena se lahko zlomi, zelo debelo pa je težko prerezati in slabše prepušča svetlobo.

Ali je bolje odrezati dno ali narediti pokrov na vrhu?

Obe možnosti delujeta. Odprtina spodaj omogoča, da bučo preprosto postavimo čez LED-lučko. Zgornji pokrov je klasičen, vendar mora biti rez poševen, da pokrov ne pade v notranjost.

Ali lahko uporabim velik kuhinjski nož?

Velik nož je v zaobljeni in trdi buči težje nadzorovati. Varnejše je kratko, primerno orodje oziroma nazobčana žagica za izrezovanje buč, ki jo počasi uporablja odrasla oseba.

Kako lahko pri delu sodelujejo otroci?

Otroci lahko izberejo ali narišejo motiv, pomagajo pritrditi predlogo, iz notranjosti pobirajo semena ter bučo po koncu dodatno okrasijo. Rezanje in delo z ostrim orodjem vedno opravi odrasla oseba.

Je prava sveča primerna za osvetlitev?

Najvarnejša je baterijska LED-svečka ali majhna LED-lučka. Ne segreva notranjosti in nima odprtega plamena. Če uporabimo pravo svečo, mora biti buča na negorljivi podlagi in ves čas pod nadzorom, daleč od zaves, papirja, otrok in živali.

Koliko časa zdrži izrezana buča?

Čas je odvisen od temperature, vlažnosti in svežine buče. Najlepša je običajno prvih nekaj dni, zato jo izrežemo čim bližje dogodku in hranimo na hladnem, suhem ter senčnem mestu.

Kaj naredimo s semeni?

Semena ločimo od vlaken, speremo in dobro osušimo. Če je buča užitne sorte in so bila semena ves čas čista, jih lahko začinimo ter spečemo. Semen iz gnile ali plesnive buče ne uporabljamo.

Lepa buča se začne s preprostim motivom

Za dober rezultat ne potrebujemo zapletenega obraza. Dve veliki očesi, preprost nos in široka usta bodo v temi pogosto videti bolj izrazito kot motiv z desetimi drobnimi podrobnostmi. Največ naredijo enakomerna debelina stene, čisti rezi in pravilno postavljena svetloba.

Če izrezujemo prvič, si vzamemo čas in vsak del dokončamo, preden nadaljujemo. Buča ni popolnoma ravno platno, zato so manjše nepravilnosti pričakovane — prav te pa končnemu obrazu pogosto dajo največ značaja.

Za konec: Motiv najprej narišemo, nato bučo dobro očistimo, steno na sprednji strani stanjšamo in šele potem začnemo rezati. Z varno LED-osvetlitvijo bo izrezana buča zvečer zasijala brez nepotrebnega zapletanja.

Nazaj na vrh ↑

Piščanec s krompirjem iz ene ponve: hitro kosilo v 40 minutah

Piščanec s krompirjem, grahom in sladko papriko je celotno kosilo iz ene ponve za dve osebi. Krompir se najprej zmehča pod pokrovko, nato dobi nekaj zapečene skorjice, piščančji trakci in zelenjava pa jed zaokrožijo v približno 40 minutah.

Skupni časpribližno 35–40 minut
Priprava12 minut
Kuhanje oziroma peka23–28 minut
Količinaza 2 osebi
Zahtevnost2/5

Recept na kratko

  • Piščančje trakce najprej opečemo in začasno prestavimo na krožnik.
  • Krompir v isti ponvi zmehčamo pod pokrovko, nato dodamo papriko, česen in začimbe.
  • Piščanca vrnemo v ponev, dodamo grah in vse skupaj dokončamo v nekaj minutah.

Celotno kosilo iz ene ponve

Krompir se najprej zmehča pod pokrovko, nato dobi še nekaj zapečene skorjice. Piščanec, grah in paprika iz iste ponve naredijo celotno kosilo.

Pripomočki: Široka ponev s pokrovko (približno 28 cm), lopatica, deska, nož in kuhinjski termometer.

Sestavine za 2 osebi

  • 500 g olupljenega krompirja
  • 300 g piščančjih prs
  • 1 manjša rdeča paprika (približno 150 g)
  • 100 g zamrznjenega graha
  • 1 strok česna
  • 2 žlici olja
  • 1 žlička mlete sladke paprike
  • ½ žličke sušenega timijana
  • 120 ml vode in po potrebi še nekaj žlic
  • ½ žličke soli za začetek, po potrebi še malo
  • mleti poper po okusu

Postopek priprave

Nareži zelenjavo. Krompir nareži na enakomerne kocke, velike približno 1 cm. Papriki odstrani pecelj in semena, nato jo nareži na kratke trakove. Česen drobno sesekljaj. Grah pusti zamrznjen.

Pripravi piščanca. Na ločeni deski nareži file na trakove, debele približno 1,5 cm. Potresi jih s polovico odmerjene soli in malo popra. Po delu s surovim mesom umij roke, nož in desko.

Opeci meso. V široki ponvi na srednje visoki temperaturi segrej žlico olja. Piščanca razporedi v eni plasti in ga med obračanjem peci 8-9 minut, da se površina rahlo obarva. Prestavi ga na krožnik; pozneje se bo dokončal v ponvi.

Zmehčaj krompir. V isto ponev dodaj preostalo olje, krompir in preostalo sol. Mešaj 2 minuti, nato prilij 120 ml vode in pokrij. Znižaj na srednjo temperaturo in kuhaj približno 10 minut. Na polovici premešaj. Če je ponev suha, krompir pa še trd, dodaj 2–3 žlice vode in ponovno pokrij.

Dodaj zelenjavo. Ko je krompir skoraj mehak, odkrij ponev in pusti, da odvečna voda izhlapi. Dodaj papriko in praži 3–4 minute. Vmešaj česen, mleto papriko in timijan ter mešaj 30 sekund.

Dokončaj kosilo. Vrni piščanca in sokove s krožnika, dodaj grah ter 2 žlici vode. Pokrij in kuhaj še 4–5 minut oziroma toliko, da so krompir in grah mehki, piščanec pa povsem pečen.

Postrezi. Odstrani pokrovko. Če na dnu ostaja tekočina, jo med nežnim mešanjem na kratko pokuhaj. Poskusi, prilagodi začinjenost in postrezi na čistih krožnikih.

Pogosta vprašanja

Ali grah pred uporabo odtalim?

Ne. Po receptu grah ostane zamrznjen in ga dodaš skupaj s piščancem v zadnjih minutah kuhanja.

Kako vem, da je piščanec povsem pečen?

Najdebelejši kos v sredini ne sme biti rožnat. Za zanesljivo preverjanje uporabi kuhinjski termometer; sredica naj doseže najmanj 74 °C.

Kaj naredim, če je krompir po desetih minutah še trd?

Dodaj 2–3 žlice vode, ponev ponovno pokrij in kuhanje nekoliko podaljšaj. Čas je odvisen predvsem od velikosti krompirjevih kock.

Zakaj mora biti krompir narezan na majhne kocke?

Približno centimeter velike kocke se dovolj hitro zmehčajo in ujamejo čas priprave preostalih sestavin. Večji kosi bi občutno podaljšali kuhanje.

Kremna krompirjeva juha s porom: hitro kosilo v 35 minutah

Kremna krompirjeva juha s porom in hrustljavimi kruhovimi kockami je brezmesno kosilo za dve osebi, pripravljeno v približno 35 minutah. Krompir jo naravno zgosti, por ji doda nežen okus, domače kruhove kocke pa prijetno hrustljavost.

Skupni časpribližno 30–35 minut
Priprava10 minut
Kuhanje oziroma peka20–25 minut
Količinaza 2 osebi
Zahtevnost1/5

Recept na kratko

  • Por zmehčamo, dodamo česen, krompir, majaron in jušno osnovo.
  • Krompir skuhamo do mehkega in ga delno pretlačimo, da juho naravno zgosti.
  • Kislo smetano vmešamo v odstavljeno juho, hrustljave kruhove kocke pa dodamo tik pred jedjo.

Gosta domača juha za začetek počitniškega tedna

Počitniški teden začnemo z loncem goste, domače juhe. Krompir poskrbi za kremnost brez podmeta, por za nežen okus, kruhove kocke pa za prijeten hrustljav dodatek.

Pripomočki: Lonec s pokrovko, manjša ponev, deska, nož in tlačilka za krompir.

Sestavine za 2 osebi

Za juho

  • 500 g olupljenega krompirja
  • 180 g očiščenega pora (beli in svetlo zeleni del)
  • 1 strok česna
  • 1 žlica olivnega olja
  • 750 ml zelenjavne jušne osnove ali voda + jušna kocka
  • ½ žličke sušenega majarona
  • 1 majhen ščep muškatnega oreščka
  • 60 g kisle smetane
  • sol in mleti poper po okusu

Za kruhove kocke

  • 120 g kruha
  • 1 žlica olivnega olja

Postopek priprave

Pripravi zelenjavo. Krompir olupi, operi in nareži na približno 1,5 cm velike kocke. Por vzdolžno prereži, razpri plasti in ga temeljito speri, saj se med njimi pogosto skriva zemlja. Odcedi ga in nareži na tanke polkolobarje. Česen olupi in drobno sesekljaj.

Zmehčaj por. V loncu na srednji temperaturi segrej žlico olja. Dodaj por in ga med mešanjem praži 4 minute. Zmehčati se mora, ne pa porjaveti. Če se prijema, dodaj žlico vode. Vmešaj česen in praži še 30 sekund.

Skuhaj krompir. Dodaj krompir, majaron in jušno osnovo. Pokrij, povečaj temperaturo in počakaj, da zavre. Nato temperaturo znižaj toliko, da juha nežno brbota. Kuhaj 15–18 minut. Krompir je kuhan, ko vilica brez upora zdrsne do sredine kocke.

Med kuhanjem pripravi kruh. Kruh nareži na približno 1,5 cm velike kocke. V ponvi segrej drugo žlico olja, dodaj kruh in ga na srednji temperaturi med obračanjem praži 5–7 minut. Ko je zlato rjav in hrustljav, ponev odstavi.

Zgosti juho. Lonec odstavi. S tlačilko nekajkrat pritisni po krompirju, da ga približno polovico pretlačiš, del kock pa ohraniš. Dodaj muškatni orešček. Če želiš redkejšo juho, postopoma prilij še 50–100 ml vroče vode.

Dodaj smetano in postrezi. V skodelici zmešaj kislo smetano s tremi žlicami vroče juhe, nato jo vmešaj v odstavljeno juho. Poskusi in po potrebi dosoli ter popraj. Razdeli v skledi, kruhove kocke pa dodaj šele tik pred jedjo.

Pogosta vprašanja

Ali moram uporabiti določeno vrsto krompirja?

Za kremno juho je primeren krompir, ki se med kuhanjem lepo zmehča. Pomembneje od sorte je, da ga narežeš na enakomerno velike kocke, da se skuha sočasno.

Ali lahko uporabim vodo namesto zelenjavne jušne osnove?

Da. Recept dopušča zelenjavno jušno osnovo ali vodo z jušno kocko. Pri uporabi vode okus na koncu previdno uravnaj s soljo in poprom.

Zakaj krompirjeve juhe ne smem dolgo mešati s paličnim mešalnikom?

Dolgo mešanje lahko iz krompirja sprosti preveč škroba, zato juha postane lepljiva. Pri tem receptu zadostuje, da približno polovico krompirja pretlačiš s tlačilko.

Kako ohranim kruhove kocke hrustljave?

Po praženju jih pusti ločeno od juhe in jih dodaj šele tik pred jedjo. Tako ne bodo vpile tekočine in se prehitro zmehčale.

Knedljev kolač s slivami brez pečice: okus domačih slivovih cmokov v rezinah

Če obožuješ domače slivove cmoke, posute z maslenimi drobtinami, potem ti bo ta sladica zagotovo znana že ob prvem grižljaju. Knedljev kolač s slivami združuje vse tiste okuse, zaradi katerih imamo radi slivove cmoke, le da je priprava precej drugačna. Brez krompirjevega testa, brez oblikovanja in brez kuhanja posameznih cmokov.

Knedljev kolač s slivami brez pečice, narezan na rezine

V pekaču se izmenjujejo plasti nežnega mlečnega zdroba, gostega slivovega nadeva s cimetom in zlato prepraženih drobtin. Po nekaj urah hlajenja se sestavine povežejo v sočen kolač, ki ga lahko narežemo na lepe, čvrste kose.

Najboljši del? Pečice sploh ne potrebujemo. Sladico pripravimo na štedilniku, sestavimo v pekaču in pustimo, da svoje opravi hladilnik.

Priprava: 20 minut Kuhanje: 35–45 minut Hlajenje: čez noč Količina: približno 12 kosov Zahtevnost: 2/5 Brez pečice

Pripomočki: Pekač približno 20 × 30 cm, dve kozici, ponev ali kozica za drobtine, metlica za stepanje, kuhalnica, skleda, nož, merilni vrč in kuhinjska tehtnica.

Kaj potrebujemo za knedljev kolač s slivami?

Plasti knedljevega kolača s slivami, zdrobovo kremo in drobtinami

Kolač je sestavljen iz treh delov: sadnega nadeva, praženih drobtin in mlečne zdrobove kreme. Vsak del pripravimo posebej, nato pa jih zložimo v pet plasti.

Za slivov nadev

  • 1 kg sliv, stehtanih pred razkoščičenjem
  • 100 g sladkorja
  • 2 vrečki vaniljevega sladkorja 
  • 50 g koruznega škroba (gustin)
  • 10 žlic hladne vode (približno 150 ml)
  • cimet, za noževo konico

Za pražene drobtine

  • 200 g krušnih drobtin
  • 25 g masla
  • 3 žlice olja
  • 3 žlice sladkorja
  • 1 ščepec soli

Za mlečno zdrobovo kremo

  • 1 l mleka
  • 130 g sladkorja
  • 1 vrečka vaniljevega sladkorja
  • 150 g pšeničnega zdroba (gres)
  • 1 jajce
  • 100 g masla

Postopek priprave po korakih

Gost slivov nadev s cimetom za knedljev kolač

Pomembno je predvsem zaporedje. Najprej pripravimo slivov nadev in drobtine. Zdrobovo kremo skuhamo šele tik pred sestavljanjem kolača, saj se med ohlajanjem hitro zgosti.

  1. Pripravimo slive. Slive operemo, prerežemo na polovice in odstranimo koščice. Nato jih narežemo na manjše, približno 1–2 cm velike koščke. Tako se bodo enakomerno skuhale in v nadevu ne bo prevelikih kosov sadja.
  2. Skuhamo slivov nadev. Narezane slive stresemo v kozico. Dodamo 100 g sladkorja in dve vrečki vaniljevega sladkorja. Premešamo in segrevamo na srednji temperaturi. Ko začne sadje vreti, temperaturo nekoliko znižamo in kuhamo približno 15 minut. Večkrat premešamo, predvsem po dnu posode. Vode ne dodajamo, saj bodo slive med segrevanjem spustile dovolj lastnega soka.
  3. Zgostimo slivov nadev. V manjši skodelici zmešamo 50 g koruznega škroba in 10 žlic hladne vode. Mešamo toliko časa, da dobimo gladko tekočino brez grudic. Med stalnim mešanjem jo počasi prilijemo k vročim slivam. Nadev naj rahlo vre še približno 1–2 minuti, da se škrob skuha in masa opazno zgosti. Dodamo cimet, premešamo in odstavimo. Nadev mora biti gost, vendar še vedno mazljiv.
  4. Pripravimo maslene drobtine. V široki ponvi na nizki do srednji temperaturi stopimo 25 g masla. Dodamo 3 žlice olja in ščepec soli, nato vmešamo 200 g krušnih drobtin. Pražimo približno 8–10 minut in pogosto mešamo, da se drobtine enakomerno zlato obarvajo. Ne smejo potemneti, saj postanejo grenke.
  5. Drobtine posladkamo. Ko so drobtine zlato rjave in prijetno zadišijo, dodamo 3 žlice sladkorja. Dobro premešamo in ponev odstavimo. Mešamo še približno pol minute, ker vroča ponev drobtine še naprej segreva. Pripravljene drobtine razdelimo na dva enaka dela.
  6. Pripravimo osnovo za zdrobovo kremo. Od enega litra hladnega mleka odvzamemo približno 200 ml. V to mleko z metlico vmešamo 150 g pšeničnega zdroba. Dodamo jajce in mešamo, da dobimo enakomerno zmes brez grudic. Preostalih 800 ml mleka vlijemo v večjo kozico, dodamo 130 g sladkorja in vrečko vaniljevega sladkorja. Segrevamo do začetka vretja.
  7. Skuhamo zdrobovo kremo. Ko mleko zavre, temperaturo znižamo. Zmes zdroba, mleka in jajca še enkrat premešamo, nato jo med neprestanim mešanjem počasi vlivamo v vroče mleko. Najbolje je uporabiti metlico. Kuhamo približno 4–6 minut na nizki temperaturi, da se zdrob skuha, jajce toplotno obdela in krema postane gosta in gladka. Pomembno je, da ves čas mešamo tudi po dnu lonca.
  8. Dodamo maslo. Ko je krema kuhana, lonec odstavimo. Dodamo 100 g masla, narezanega na manjše koščke. Mešamo, dokler se maslo popolnoma ne stopi in poveže s kremo. Zdrobova krema mora biti gosta, vendar še vedno dovolj mehka, da jo lahko razporedimo po pekaču.
  9. Prva plast: pražene drobtine. Pripravimo pekač velikosti približno 20 × 30 cm. Dno lahko obložimo s papirjem za peko, da bomo kolač pozneje lažje vzeli iz pekača. Po dnu enakomerno razporedimo polovico pripravljenih drobtin. Z žlico jih rahlo poravnamo, vendar jih ne stiskamo premočno.
  10. Druga plast: zdrobova krema. Na drobtine previdno razporedimo polovico še vroče zdrobove kreme. Najlažje jo nanašamo po žlicah na več mestih, nato pa površino nežno poravnamo z lopatko. Tako drobtin ne bomo potegnili v kremo in bodo plasti ostale lepo ločene.
  11. Tretja plast: slivov nadev. Po zdrobovi kremi razporedimo ves pripravljen slivov nadev. Če se je nadev medtem zelo zgostil, ga na kratko premešamo. Z žlico ga previdno razporedimo v enakomerno plast vse do robov pekača.
  12. Četrta plast: preostala zdrobova krema. Prek slivovega nadeva previdno razporedimo drugo polovico zdrobove kreme. Če se je med sestavljanjem že nekoliko strdila, jo v loncu močno premešamo. Z lopatko jo nežno poravnamo, da ne pomešamo slivovega nadeva s svetlo kremo.
  13. Peta plast: zlato pražene drobtine. Po vrhu enakomerno potresemo preostalo polovico praženih drobtin. Površino nežno poravnamo. Tako dobimo vseh pet značilnih plasti kolača.
  14. Ohladimo in postrežemo. Kolač naj se najprej nekoliko ohladi na sobni temperaturi. Ko ni več vroč, ga pokrijemo in prestavimo v hladilnik. Najbolje je, da se hladi čez noč, približno 8–12 ur. V tem času se plasti utrdijo in povežejo, kolač pa bo mogoče narezati na lepe kose. Pred rezanjem uporabimo oster nož, ki ga po potrebi obrišemo.

Namigi za popoln knedljev kolač

Slive naj imajo dovolj okusa. Najprimernejše so zrele, aromatične slive, ki imajo prijetno ravnovesje med sladkobo in kislino. Če so zelo sladke, bo tudi nadev precej sladek, saj recept vsebuje dodan sladkor.
Drobtine pražimo počasi. Pri previsoki temperaturi se lahko zunaj hitro zažgejo, v notranjosti pa ostanejo premalo prepražene. Zlata barva in vonj po maslu sta najboljša pokazatelja, da so pripravljene.
Zdrobovo kremo pripravimo zadnjo. Kuhan pšenični zdrob se med ohlajanjem hitro strjuje. Če ga pripravimo prezgodaj, ga bomo težje enakomerno razporedili čez slivov nadev.
Plasti naj ostanejo ločene. Pri sestavljanju kremo in sadni nadev nanašamo po več žlic na različnih mestih. Šele nato jih previdno poravnamo. Tako bodo rezine po ohlajanju imele lep in izrazit prerez.
Ne preskočimo hlajenja. Še topel kolač je premehak za lepo rezanje. Čez noč v hladilniku se zdrob in slivov nadev primerno utrdita, drobtine pa nekoliko navlažijo in povežejo s preostalimi plastmi.

Kako postrežemo knedljev kolač?

Kolač narežemo na pravokotne ali kvadratne kose in postrežemo hladnega. Zaradi kombinacije sliv, cimeta, zdroba in maslenih drobtin dodatki pravzaprav niso potrebni.

Če želimo nekoliko bolj izrazit okus slivovih cmokov, lahko posamezno porcijo pred postrežbo posujemo z majhnim ščepcem cimeta. Kolač je dovolj bogat, da se odlično znajde tudi brez smetane, prelivov ali dodatnega sladkorja.

Pogosta vprašanja

Ali lahko uporabim zamrznjene slive?

Da. Zamrznjene slive lahko uporabimo, vendar jih je priporočljivo najprej odtajati. Ker pogosto spustijo več tekočine, jih bomo morda morali kuhati nekoliko dlje, preden dodamo razmešani škrob.

Ali lahko namesto pšeničnega zdroba uporabim koruzni zdrob?

Za ta recept priporočamo običajni pšenični zdrob. Koruzni zdrob ima drugačno strukturo, okus in čas kuhanja, zato zamenjava v enakem razmerju ne bo dala iste kremne teksture.

Zakaj v zdrobovo kremo dodamo jajce?

Jajce pripomore k bogatejši strukturi kreme in njeni čvrstosti po hlajenju. Pomembno je, da ga najprej razmešamo s hladnim mlekom in zdrobom, nato pa zmes počasi vmešamo v vroče mleko. Tako zmanjšamo možnost, da bi jajce zakrknilo v grudice.

Ali lahko kolač postrežem še isti dan?

Lahko, če se je v hladilniku dovolj ohladil in utrdil. Za najlepši prerez in stabilne plasti pa priporočamo hlajenje čez noč.

Koliko časa zdrži v hladilniku?

Kolač zaradi mleka in jajca hranimo pokrit v hladilniku pri temperaturi do 4 °C. Priporočljivo ga je porabiti v 2–3 dneh. Po pripravi naj ne ostane na sobni temperaturi dlje kot približno dve uri.

Ali se drobtine v hladilniku zmehčajo?

Da, in to je pri tej sladici pričakovano. Drobtine vsrkajo del vlage iz kreme in sadnega nadeva ter postanejo mehkejše. Ne bodo ostale tako hrustljave kot sveže prepražene drobtine na toplih slivovih cmokih.

Ali lahko uporabim manjši ali večji pekač?

Da. V manjšem pekaču bodo plasti višje in kolač debelejši, v večjem pa nekoliko nižje. Pekač velikosti približno 20 × 30 cm je primerna izhodiščna izbira za navedene količine.

Zakaj je ta sladica nekaj posebnega?

Klasični slivovi cmoki zahtevajo pripravo testa, polnjenje, oblikovanje in kuhanje. Pri tem kolaču vse znane okuse pripravimo v posameznih plasteh. Slive poskrbijo za sadno svežino, cimet za domačo aromo, maslene drobtine za značilen okus, mlečni zdrob pa za nežno in kremno osnovo.

Rezultat ni običajen biskvitni kolač, temveč sočna, večplastna sladica, ki po okusu spominja na domače slivove cmoke. In prav v tem je njen čar.

Za konec: Če ti ostane kilogram sliv in si zaželiš nekaj domačega, vendar drugačnega od klasičnega peciva, je knedljev kolač odlična ideja. Pripraviš ga lahko že dan prej, naslednji dan pa te v hladilniku čaka sladica, pripravljena za rezanje.

Poišči idejo po temi

Izberi temo in spodaj se pokažejo sveže ideje za kuhanje.

DARILO: E-knjiga "Sam 3 pa je!" 🎁 Prijavi se na novičke in prejmi brezplačen PDF z recepti.
Copyright © Blaž Kuha 2026. Vse pravice pridržane.
izdelala Agencija GBM iz osnove by templateszoo